Pred 100 leti je v Topolšico prišel dr. Vasa Savić: zdravnik, ki je dvignil tukajšnji sanatorij za pljučne bolnike na raven vrhunskih zamejskih ustanov. Kot prvi je prvi v mladi državi uvedel in začel široko uporabljati nove, radikalne kirurške metode zdravljenja tuberkuloze, ki so dopolnile dotedanje konservativno klimatsko-dietetsko zdravljenje. Zadoščalo mu je enosobno stanovanje nad pisarnami uprave sredi zdravilišča, saj se je odpovedal zasebnemu življenju. S svojim 16-letnim neprestanim fanatičnim delom od jutra do večera je s svojimi sredstvi zavoda povsem prenovil stare stavbe, tehnološke naprave in park sanatorija ter postavil in sodobno opremil nove paviljone. Spodbudil je zdravljenje otrok z edinstvenim otroškim oddelkom z gozdno šolo, kar je bil takrat svetovni dosežek. Topolšica – življenjsko delo dr. Savića – je bila pred drugo svetovno vojno s 300 posteljami največji, najbolj moderno organiziran jugoslovanski državni sanatorij za tuberkulozo. Po kariernem napredovanju je dr. zapadel v globoko depresijo, pričel govoriti o samomoru ter ga v približno 20 dneh po odhodu iz Topolšice tudi storil. Njegova prtljaga je bila pripravljena: zjutraj bi se bil moral vrniti v Topolšico.