Izmed umetnostnih spomenikov je v Šoštanju potrebno izpostaviti predvsem nekdanji grad Šoštanj, danes imenovan tudi Pusti grad, od katere je skoraj do prvotne višine ohranjen obnovljeni bergfrid iz 12. stoletja.
Nekdanja šoštanjska župna cerkev sv. Mihaela, ki je ležala ob vasi Družmirje in je izginila skupaj s samo vasjo je nastala gotovo vsaj v 12. stoletju. Žal je bila leta 1975 porušena, tako da je od nje ostalo le še nekaj opreme. Večji del le-te je shranjen v njeni naslednici, novi cerkvi, ki je bila leta 1974 na novo sezidana na vhodu v sotesko Penk. Med najpomembnejše ohranjene kose opreme stare cerkve je potrebno izpostaviti glavni oltar, koroško delo iz leta 1748. Na nizki terasi nad mestom stoji podružnična cerkev sv. Mohorja in Fortunata, katere prednica je nastala že konec 12. stoletja, verjetno kot grajska kapela. Imela je ravno stropano ladjo in banjasti prezbiterij, ki je v pritličju zvonice današnje cerkve skupaj z originalnim oknom in v letu 2001 na novo odkritim vhodom in originalnim tlakovanjem, še vedno ohranjen.
V začetku 14. stoletja so ta prostor tudi prekrili z motivi iz legende cerkvenih patronov, leta 1535 pa nad njim sezidali še danes stoječi zvonik.

prazgodovina
II. svetovna vojna
srednji vek

Razen zvonika so cerkev leta 1776 porušili ter sezidali novo stavbo s centralno kupolasto obokano ladjo in pravokotnim prezbiterijem. Od stare opreme je ohranjena slika Sv. Mohor in Fortunat , delo Leopolda Layerja, Oltarja Roženvenske Matere Božje, delo Jožefa Stainerja iz 1738 - 1740 in sv. Rešnjega telesa, delo Ferdinanda Galla iz leta 1757 pa sta prenesena iz stare družmirske cerkve.