 |
||
 |
 |
 |
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
 |
||
|
|
||
|
|
|
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
|
||
Ob napadu leta 1941 na Jugoslavijo so v Šoštanju ustanovili skupino prostovoljcev pod vodstvom Biba Röcka; ta je prišla do zasavskih revirjev, kjer so zakopali orožje za revirske prvoborce. V Šoštanju je bila med drugo svetovno vojno orožniška postaja in gestapovsko oporišče; izmenjavale so se policijske, vermanske in vojaške enote, nekaj časa pa je v okviru gestapovskega oporišča deloval tudi poseben lovski odred. Do leta 1944 je imel nemški okupator policijsko postojanko v Družmirju, nato pa je zgradil več utrdb v samem mestu in ob železniški progi.
Posebej
in uspešen je bil partizanski napad na mesto Šoštanj v noči
na 8. oktober 1941. Zaradi svoje lege, okupatorjeve posadke in gospodarskega
pomena je bil Šoštanj v letih 1944 in 1945 tarča napadov Bračičeve
in Šercerjeve brigade, vendar jih je nemška posadka zdržala
in odbila. Novembra 1944 je okupator zaplenil tudi premoženje družine
Vošnjak. Iz medvojnega časa je potrebno omeniti še, da je v Šoštanju
okupator 10. oktobra, kot odgovor na napad na mesto dva dni pred tem, ustrelil
v Šoštanju 10 talcev, ter nato 28. februarja 1944 še 10 v bližnjih
Metlečah.
