Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Novice:
01.09 - 30.09.2018
Razstava Cankar v stripu – Moj lajf
26.09 - 26.09.2018
Delavnica uporabe pametnih telefonov
26.09.2018 ob 18:00 uri
Klepet pod Pustim gradom ob 230. obletnici ustanovitve Woschnaggove usnjarne
27.09.2018 ob 18:18 uri
Hrana in možgani
28.09 - 28.09.2018
Pletenje copatkov

 Športne prireditve
29.09.2018 ob 16:00 uri
[nogomet] Liga Golgeter, Šoštanj : Šentjur
01.10.2018 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
06.10 - 07.10.2018
[planinstvo] HR: Velika Kapela (1534 m) - Kvarner
08.10.2018 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
13.10.2018
[planinstvo] Pohod po Trški poti okoli Šoštanja ob prazniku mesta Šoštanj

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
MKC Šoštanj
Stojan Špegel
PGD Šoštanj - mesto

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Tresenje tal v Šaleški dolini
07.07.2005 Janez Mayer, 1717 ogledov, 0 komentarjev 
Zunanja povezava:  (kliknite ikono)
V zadnjih desetih letih je na območju premogovnika, ki sega v bližino Šoštanja, zaznati potrese. Šoštanjčani in okoličani menijo, da jih večina nastaja zaradi rudniške dejavnosti. Ne glede na njihov vzrok – nastajajo lahko ...
 

Delo - Čet, 07.07.2005 

Tresenje tal v Šaleški dolini

Moteča nadloga ali resna nevarnost

Velenjski premogovnik deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. V lignitnih plasteh, debelih kar 165 metrov, je bilo doslej odkopanega več kakor 180 milijonov ton lignita. Če bi ga naložili na vagone, bi z njimi lahko sestavili kompozicijo, ki bi dvakrat obkrožila Zemljo.

V zadnjih desetih letih je na območju premogovnika, ki sega v bližino Šoštanja, zaznati potrese. Šoštanjčani in okoličani menijo, da jih večina nastaja zaradi rudniške dejavnosti. Ne glede na njihov vzrok – nastajajo lahko zaradi odkopavanja lignita, pa tudi zaradi geološke zgradbe tega območja – v Premogovniku Velenje posvečamo tej problematiki kar največjo skrb.

Za prebivalce je tresenje tal moteče. Objektivno vrednotenje pritožb pa je mogoče le s kakovostnimi meritvami, ki jih v občini Šoštanj opravljamo že vrsto let.

Letošnjega marca je bilo zabeleženih 12 tresljajev. Noben seizmični dogodek ni presegel nobene od mej, določenih s standardom DIN4150, ki meje za dopustno tresenje tal postavlja najostreje med vsemi nacionalnimi standardi na tem področju (glej grafikon). Številčno je bilo v marcu dogodkov manj kakor v februarju (20), manj kakor v januarju (31) in manj kakor v decembru (30). Marca smo po brezplačni telefonski liniji prejeli tudi deset klicev občanov, ki so prijavili tresenje tal (v februarju 28). Več klicev se je nanašalo na iste dogodke.

Bistvenega pomena pri tej problematiki je dobra komunikacija s prizadetimi prebivalci. Žal jim ne moremo sporočati časa teh dogodkov, preden se zgodijo, lahko pa jih seznanjamo z meritvami vplivov vibracij in doseženimi ravnmi za nazaj. Za zdaj imamo merilni sistem na površini na treh merskih točkah: Šoštanj – Mayerjeva vila, Pesje – Dom krajanov in Muzej premogovništva. V naslednjem mesecu bomo merilni sistem razširili z opremo za samodejno javljanje tresljajev po GSM-modemih, ki bo omogočala sprotno računalniško spremljanje tresenja tal in obveščanje po internetu, elektronski pošti in kratkih sporočilih SMS.

O tresenju tal so veliko pisali tudi časopisi, vendar često nestrokovno in neobjektivno. Zato poskušajmo odgovoriti na deset najpogostejših vprašanj v zvezi s tem še s tehničnega vidika.

(1) Koliko se tresejo tla v Šoštanju? Maksimalne vrednosti nihanja tal, ki jih merimo že od leta 1997, znašajo v Šoštanju od 2,7 do 2,9 mm/s, tipične pa so od 0,7 do 1,1 mm/s. Število tresljajev niha od 10 do 40 v enem mesecu. Največ jih je šibkih, močnejši nastopijo le redko, morda enkrat ali dvakrat na leto. Meritve se opravljajo v Mayerjevi vili v Šoštanju po nemškem standardu za tresenje tal.

(2) Kaj je standard za tresenje tal? Vibracije zaradi razstreljevanja so v bistvu valovanje, ki se širi skozi tla. Standard določa za to valovanje omejitve podobno kakor hitrostne omejitve na cesti. Da zagotovimo razstreljevanje znotraj standarda, se uporablja načelo časovnega presledka posameznih manjših odstrelov. Če vržemo kamenje v vodo, lahko vidimo, da je vpliv na valovanje veliko večji, če so vsi kamni vrženi v vodo naenkrat, kakor če jih vržemo tako, da padajo eden za drugim v hitrem zaporedju. Vibracije v tleh se obnašajo zelo podobno. Da pa jih lahko merimo, potrebujemo bolj natančno metodo. Zato se za njihovo preverjanje uporabljajo seizmografi, ki merijo maksimalno hitrost valovanja delcev pri vibracijah v enotah mm/s. Standard, določen z nemškim DIN 4150, znaša 3 mm/s in več za spomeniško zaščitene objekte, 5 mm/s in več za stanovanjske objekte ter 10 mm/s in več za industrijske objekte, odvisno od frekvence valovanja.

(3) Kaj so mm/s? Začnimo z delcem na tleh. Val vibracij se približuje in delec se prične krožno gibati. Za vsak val naredi delec pot polnega kroga –vsak val je dolg približno 150 metrov, njegova višina pa je enaka višini kroga, kar je pri razstreljevanju enako 0,25 mm (tolikšen je premer človeškega lasu). Delec naredi premik kakih 0,76 mm okoli kroga v času, ko gre mimo en val. Vsako sekundo gre mimo kakih 24 valov, kar znese skupaj premik kakih 19 mm okrog kroga, ki ni večji od človeškega lasu. Takšno valovanje ustreza meji standarda pri 19,1 mm/s (0,75 inch/s), ki velja v ZDA.

(4) Kako je razstreljevanje projektirano, da se zadržijo vibracije na varni ravni? Kakor vemo, pri metanju kamenja v vodo lahko s časovnim presledkom zadržimo vibracije na nižji ravni. Z upoštevanjem tega načela v proizvodnji mineralnih surovin načrtujemo razstreljevanje kot verižno serijo manjših eksplozij. Polnitve vrtin so povezane s časovno zakasnilnimi iniciatorji eksploziva, ki so zvezani tako, da se posamezne polnitve prožijo v točno določenem zaporedju in da so vibracije zunaj območja razstreljevanja kar najmanjše. Razstreljevanje je zahtevna in natančna znanost. Če je polnitev vrtine premajhna, hribina ne bo zdrobljena in večji del energije se bo sprostil z valovanjem. Kadar pa razstreljujemo z manjšimi polnitvami, moramo razstreljevati pogosteje. Po drugi strani pa se bo, kadar veliki odstrel ni načrtovan pravilno, sprostilo z valovanjem več energije, kolikor je je potrebno. Da razstreljevanje lahko načrtujemo pravilno, moramo poznati ravno pravo količino razstreliva, ravno prave razmike med vrtinami in prave časovne intervale med polnitvami, tako da je drobljenje kamnine maksimalno in da so vibracije minimalne. Pravilno razstreljevanje je tisto, pri katerem se več kakor 95 odstotkov energije porabi v razstrelilnem polju. Le 5 m stran od tega polja kamnina sploh ni zdrobljena ali sploh poškodovana. Preostale vibracije upadajo eksponentno z razdaljo, tako da se jih le malenkosten delež širi dlje kakor 500 m stran. Ta lastnost omogoča, da raven vibracij pade pod tisto, določeno s standardom takrat, ko tresenje doseže hiše.

(5) Toda jaz kljub temu čutim tresenje tal. Meja, pri kateri ljudje začnejo čutiti tresenje, je bistveno nižja od standarda za varno tresenje. Kot živi seizmografi lahko zaznajo že zelo šibko tresenje, ki znaša 0,5mm/s, po naših podatkih iz Šoštanja tudi 0,1mm/s. Ljudje čutijo zelo šibke vibracije, vendar samo seizmografi lahko pravilno izmerijo, katere so varne. Desetletja obširnih raziskav, ki jih je financirala ameriška vlada ter so jih izvajali USBM (US Bureau of Mines) in druge ameriške agencije, so določila meje varnega tresenja tal. Ameriške vladne organizacije so se odločile za izredno konservativno postavljene meje, saj znašajo od 19 do 50 mm/s, odvisno od razmer. Te vrednosti zagotovo ne povzročajo razpok in poleg tega vključujejo zadosten varnostni dejavnik. V splošnem povsod velja, da je najnižja meja tresljajev, pri kateri se pojavijo površinske razpoke, v suhem zidu okrog 100 mm/s ali 5-krat več, kakor določa ameriški standard. Meja, pri kateri nastanejo razpoke, ki oslabijo stavbo, je okrog 200 mm/s, kar je 10-krat več od standarda. Meja, pri kateri se pokažejo poškodbe betonskih plošč ali preklad, znaša 254 mm/s, torej 13-krat več od standarda. Če primerjamo te meje z mejami človeškega zaznavanja, ugotovimo, da ljudje čutijo tresenje, ki je 37-krat šibkejše od določitve po ameriškem standardu pri 19 mm/s.

(6) Ali ponavljajoče se tresenje tal povzroča škodo? Meja, določena z ameriškim standardom pri 19 mm/s, je varna in zanesljiva meja celo za ponavljajoče se tresenje. Ameriške agencije so izvedle študije, pri katerih so s posebno opremo več dni nenehoma stresali cele hiše. Študije so pokazale, da dokler so bile vibracije pod mejo 19 mm/s, določeno z ameriškim standardom, na hišah ni bilo popolnoma nobenih poškodb.
(7) Kaj pa hrup, ki se sprošča? Pri razstreljevanju ali sprostitvi napetosti se sprošča tudi hrup kot zračni udar. Tudi te vrednosti so določene s standardi, ki so pod mejami hrupa, sproščenega pri preletu reaktivnega letala ali grmenju.

(8) Ampak jaz imam razpoke v hiši, kaj pa te? Tudi kadar imamo hišo z močnimi temelji, lahko povzroči razpoke neenakomerno posedanje tal. Na primer, če je pod njo kakršna koli organska komponenta zemljine, se hiša ne more enakomerno pogrezati, zato betonski temelji in zidovi lahko počijo. To se lahko nazorno opazi ob suši, ko se te organske zemljine osušijo in skrčijo. Najbolj zanimive so bile študije, ki so pokazale, da se razpoke širijo in krčijo že pri dnevnih spremembah temperature in vlažnosti. Kot rezultat tega in drugih dejavnikov ima vsaka hiša manjše površinske razpoke, če je ali pa če ni blizu območja, na katerem se razstreljuje.

9. Ali lahko povzroči tresenje v hiši tudi kaj drugega? Veliko stvari lahko povzroči to tresenje:
– ognjemet v oddaljenosti 500 m: 0,5–15 mm/s;
– loputanje z vhodnimi vrati: 3,8–48 mm/s;
– zabijanje žeblja v steno: 5,1–53 mm/s;
– veter s hitrostjo 36 km/h: 15–66 mm/s;
– veter s hitrostjo 80 km/h: 27,9–170 mm/s.

Pogosti dogodki, kakršni so ti, ne povzročajo zaskrbljenosti zaradi vibracij, četudi so večje, kakor je določeno s standardom. Pri tresenju tal pa je tisto, kar povzroči pozornost, nenadnost dogodka. Veliko vznemirjenosti potemtakem lahko prepreči dobro obveščanje.

(10) Torej je tresenje zaradi razstreljevanja pogosto bolj moteča nadloga kakor pa resna nevarnost? V urbanem okolju je veliko stvari, ki so moteče: letala, vlaki, avtobusi, policijske in gasilske sirene, komunalni tovornjaki ... Vse omenjeno je lahko moteče, vendar je še daleč od tega, da bi bilo tudi škodljivo; ne smemo namreč pozabiti, da hkrati povečuje kakovost našega življenja.


 
Omenjene organizacije:
PREMOGOVNIK VELENJE, D.D.
 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (26.09.)
 
26.09.1997  Zgodilo se je ... 26. kimavca 1997
26. septembra leta 1997 je v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«.
 
 
26.09.1998  Zgodilo se je ... 26. kimavca 1998
25. in 26. septembra leta 1998 je v Šaleški dolini potekal 15. Petrolov rally, ki je prvič štel tudi za evropsko prvenstvo;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -