Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Novice:
17.06 - 31.08.2019
Poletno branje in vrečke poletnega branja
01.07 - 31.08.2019
Izposojna razstava
01.07 - 31.08.2019
Poletna razigranost
01.07 - 31.08.2019
Zvone A. Čebul, zbiratelj: V poletu skozi Šoštanj
01.07 - 31.08.2019
Poletno branje

 Športne prireditve
25.08.2019
[planinstvo] Planinska tura Kamniška Bistrica (600m) - Kalška gora (2047m)
25.08.2019
[planinstvo] Planinski izlet Kamni�ka Bistrica (600m) - Orglice (870m)
26.08 - 26.08.2019
[košarka] POLETNI KOĹ ARKARSKI TABOR Ĺ OĹ TANJ 2019
09.09 - 13.09.2019
[planinstvo] Planinski tabor za odrasle: Dolomiti (Italija)
22.09.2019
[planinstvo] Planinski pohod na Smrekovec (1577 m) ob občinskem prazniku in 3. Dan Smrekovca

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
PGD Šoštanj - mesto
Stojan Špegel
Župnija Šoštanj

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Kako imenujemo cvetnonedeljsko zelenje v �o�tanju in okolici?
10.04.2006 Bojan Rotovnik, 4868 ogledov, 0 komentarjev 
Zunanja povezava:  (kliknite ikono)

V sobotni �tevilki Slovenskih novic je bil objavljen �lanek z naslovom: "Blagoslovi cvetne nedelje". V tem �lanku je avtor Primo� Hieng zapisal, da "Na �tajerskem okoli �o�tanja imenujejo cvetnonedeljsko zelenje vejnik, ...". Ali to dr�i?

 

Kako imenujemo cvetnonedeljsko zelenje v �o�tanju in okolici?

V sobotni �tevilki Slovenskih novic je bil objavljen �lanek z naslovom: "Blagoslovi cvetne nedelje". V tem �lanku je avtor Primo� Hieng zapisal, da "Na �tajerskem okoli �o�tanja imenujejo cvetnonedeljsko zelenje vejnik, ...". Ali to dr�i?

Registrirani (registracija je brezplaďż˝na) in prijavljeni uporabniki Portala ďż˝oďż˝tanj.info lahko podajo svoje mnenje kot KOMENTAR k tej novici ali se udeleďż˝ijo debate v FORUMU, vsi ostali pa lahko svoje mnenje podate v ANKETI, ki se nahaja ob komentarjih na prvi strani spodaj. Vabljeni k debati! The most people like the designer replica watches for some reasons.


Slovenske novice - Sob, 08.04.2006 - Tedenska tribuna

Blagoslovi cvetne nedelje

Na stojnicah za ljubljansko stolnico so vse do danes prodajali znamenite ljubljanske butarice in olj�ne vejice. V �tevilnih slovenskih krajih in vaseh so iz spomladanskega zelenja pripravili butare in jih okrasili z jabolki ali pomaran�ami. Pred vrati je cvetna nedelja, za njo pa praznovanje poleg bo�i�a najve�jega kr��anskega praznika.

Teden dni pred veliko no�jo je �as blagoslova snopov in �opov pomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, s katerimi so v Jeruzalemu postiljali pred prihajajo�im Kristusom na oslu. To je sicer stara kr��anska �ega, izpri�ana v 9. stoletju, je pa v Evropi verjetno prekrila neko starej�e, predkr��ansko obredje z dolo�enimi vrstami svetega rastlinja, dreves, grmov, zeli�� in cvetlic, ki naj bi pospe�evalo rast, plodnost, odganjalo zle �are in bolezen, varovalo pred strelo in drugimi ujmami.

In zakaj butare, snopi zelenja in drugi znanilci prihoda velike noďż˝i? »Oljďż˝nih vejic in preprostih ďż˝opkov se seveda ne da primerjati z butarami na kmetih; le-te so zajetne in teďż˝ke, da jih morajo vďż˝asih z naramnicami na hrbtu prinesti v cerkev, ali pa dolge, da jih mora nesti veďż˝ fantov in jih komaj spravijo skozi cerkvena vrata, ďż˝e jih ne prislonijo kar na proďż˝elje,« meni dr. Niko Kuret. »Me��an zatakne oljďż˝no vejico za razpelo, podobo, celo za ogledalo na steni in jo ďż˝ez leto komaj kdaj rabi. Kmet pa butaro razdre in razdeli ďż˝egnani les na neďż˝teto krajev, kjer naj mu varuje imetje in pridelek, shrani pa ga za mnogotere potrebe doma – od bolezni, ki naj jo ozdravi, do hude ure, ki naj jo preďż˝ene.«

Cvetni snop prvotno ni bil samo sve�enj �ibja in pomladanskega cvetja. Na njem je prvotno viselo �e pecivo, ki je bilo tudi dele�no blagoslova. �e prva leta po drugi svetovni vojni je bilo v Ljubljani mo� zaslediti butare s pi�koti. Vse oblike cvetnonedeljskega zelenja, povezanih snopov ali butar se ne razlikujejo samo po nazivu, ampak tudi po oblikah, velikosti in sestavi. Dr. Janez Bogataj pravi, da na tako majhnem delu dedi��ine spet premoremo veliko bogastvo. Replica Watches for sale for men.

V Zgornji Savinjski dolini (Ljubno) in okoli Gornjega Grada je cvetni snop – potica, okoli Koprivne pri ďż˝rni je presta, na Kobanskem je pegelj – po nemďż˝kem Beugel, nekakďż˝na presta. Po veliki veďż˝ini slovenskega ozemlja se torej cvetni snop imenuje po pecivu, ki je viselo na njem. To je bilo prvotno najstarejďż˝a oblika kruha, pripravljenega iz nekakďż˝nega presnega testa (presnec, prajtelj). Danes je sestavljen iz razliďż˝nega rastlinja, tu in tam obesijo nanj ďż˝e jabolko ali pomaranďż˝o.

Na �tajerskem okoli �o�tanja imenujejo cvetnonedeljsko zelenje vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini snop, na Kobanskem pegelj, okoli Konjic in Maribora �egen, po vsem vzhodnem �tajerskem presmec, okoli �marja pri Jel�ah in Studenic pu�elj, od La�kega do Zidanega Mostu rep, v Spodnji Savinjski dolini butara, pu�eljc, leseni �egen.

»Presmeci iz celjske okolice so izjemno visoki,« je pri raziskovanju ugotovil dr. Niko Kuret. »Fantje jih prinesejo v mesto k pozni sluďż˝bi boďż˝ji. Dosti presmecev je bilo tako visokih, da z njimi niso mogli v cerkev. Prislonili so jih ob zid, da je bilo natanďż˝no videti, kateri je veďż˝ji in lepďż˝i. Fantje so stali med maďż˝o pred cerkvijo in straďż˝ili, da jim kak nevo��ljivec presmeca ne bi prelomil.«

Gorenjski naziv za cvetno butaro je v glavnem beganica; v Bohinju ji pravijo hebanca, okoli Besnice gbanca. Zgornjesavska dolina ka�e navezanost s Koro�ko, saj butari pravijo prajtelj. V krajih pod Stolom so povijali v beganico mladike kolikor mogo�e razli�nih dreves, tako da je s tem blagoslovljeno vse drevje in grmovje, ki nam daje sladko sadje, trdi les ali pa zdravilno cvetje.

»Ljubljanske cvetne butarice so posebnost zase,« meni dr. Niko Kuret. »V pisanih barvah zaďż˝ivi v cvetnem tednu trg za stolnico, ko okoliďż˝ani iz Dobrunj, Sostrega, z Janďż˝, iz Bizovika in z Orlega razpostavijo po stojnicah svoje edinstvene butarice.« Izdelane so iz pobarvanih, umetno zavitih in spretno naokrog napletenih oblancev. V sestavu barv in razporeditvi oblancev nastajajo majhne umetnine. Neďż˝teto stanovanj krasi taka butarica, velika ali majhna, vse dni v letu. Toda te so mlajďż˝ega izvora in namenjene resniďż˝no samo me��anom.

Tudi na Dolenjskem je bogato cvetnonedeljsko izro�ilo. Butari pravijo od Grosupljega dalje po Ribni�ki in Dobrepoljski dolini ter vsej Suhi krajini leseni, �e pogosteje kravji �egen ali na kratko kar �egen, med Krko in Savo pa pu�elj.

Podobne obi�aje poznajo tudi v Beli krajini, kjer je glavni les v cvetni butari dren, butaro pa imenujejo kratko in malo kar drenek; na �rnem Vrhu nad Idrijo jo imenujejo celo mo�erad ali mo�erada, pa� zato, ker je tako pisana, saj na njej visi vse polno pomaran�.

Ko je cvetna nedelja mimo in se za�ne veliki teden, se ljudje ve�inoma �e pripravljajo na velikono�ne praznike. Neko� so imele �enske doma polne roke dela in tako je �e danes. Hi�o je bilo treba pospraviti, preden se za�ne dolgotrajno delo na polju. Za praznike mora biti vse �isto.

Primoďż˝ Hieng


 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (25.08.)
 
25.08.1980  Zgodilo se je … 25. velikega srpana 1980
25. avgusta leta 1980 se je pri gradnji novega jaška v Prelogah zgodila huda delovna nesreča, pri kateri je zaradi eksplozije metana življenje izgubil en delavec;
 
 
25.08.1986  Zgodilo se je … 25. velikega srpana 1986
25. avgusta leta 1986 je v Robanovem kotu v Logarski dolini tragično umrl Ferdo Kavčnik iz Zavodenj;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -