Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Novice:
01.10 - 31.10.2017
The Beatles - razstava
02.10 - 30.10.2017
V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
04.10 - 25.10.2017
Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
06.10 - 27.10.2017
Govorim slovensko
26.10 - 26.10.2017
Ustvarjamo z Majo

 Športne prireditve
02.10 - 30.10.2017
[rekreacija] Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
23.10.2017 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
28.10 - 28.10.2017
[košarka] 13. MEMORIAL MATJAŽA NATKA
30.10.2017 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Komunalno podjetje Velenje
Toplica - center za zdravljenje živali
Muzej usnjarstva Šoštanj
CISD

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Kako imenujemo cvetnonedeljsko zelenje v Šoštanju in okolici?
10.04.2006 Bojan Rotovnik, 4597 ogledov, 0 komentarjev 
Zunanja povezava:  (kliknite ikono)
V sobotni številki Slovenskih novic je bil objavljen članek z naslovom: "Blagoslovi cvetne nedelje". V tem članku je avtor Primož Hieng zapisal, da "Na Štajerskem okoli Šoštanja imenujejo cvetnonedeljsko zelenje vejnik, ...". Ali to drži?
 

Kako imenujemo cvetnonedeljsko zelenje v Šoštanju in okolici?

V sobotni številki Slovenskih novic je bil objavljen članek z naslovom: "Blagoslovi cvetne nedelje". V tem članku je avtor Primož Hieng zapisal, da "Na Štajerskem okoli Šoštanja imenujejo cvetnonedeljsko zelenje vejnik, ...". Ali to drži?

Registrirani (registracija je brezplačna) in prijavljeni uporabniki Portala Šoštanj.info lahko podajo svoje mnenje kot KOMENTAR k tej novici ali se udeležijo debate v FORUMU, vsi ostali pa lahko svoje mnenje podate v ANKETI, ki se nahaja ob komentarjih na prvi strani spodaj. Vabljeni k debati!


Slovenske novice - Sob, 08.04.2006 - Tedenska tribuna

Blagoslovi cvetne nedelje

Na stojnicah za ljubljansko stolnico so vse do danes prodajali znamenite ljubljanske butarice in oljčne vejice. V številnih slovenskih krajih in vaseh so iz spomladanskega zelenja pripravili butare in jih okrasili z jabolki ali pomarančami. Pred vrati je cvetna nedelja, za njo pa praznovanje poleg božiča največjega krščanskega praznika.

Teden dni pred veliko nočjo je čas blagoslova snopov in šopov pomladanskega zelenja v spomin na palmove veje, s katerimi so v Jeruzalemu postiljali pred prihajajočim Kristusom na oslu. To je sicer stara krščanska šega, izpričana v 9. stoletju, je pa v Evropi verjetno prekrila neko starejše, predkrščansko obredje z določenimi vrstami svetega rastlinja, dreves, grmov, zelišč in cvetlic, ki naj bi pospeševalo rast, plodnost, odganjalo zle čare in bolezen, varovalo pred strelo in drugimi ujmami.

In zakaj butare, snopi zelenja in drugi znanilci prihoda velike noči? »Oljčnih vejic in preprostih šopkov se seveda ne da primerjati z butarami na kmetih; le-te so zajetne in težke, da jih morajo včasih z naramnicami na hrbtu prinesti v cerkev, ali pa dolge, da jih mora nesti več fantov in jih komaj spravijo skozi cerkvena vrata, če jih ne prislonijo kar na pročelje,« meni dr. Niko Kuret. »Meščan zatakne oljčno vejico za razpelo, podobo, celo za ogledalo na steni in jo čez leto komaj kdaj rabi. Kmet pa butaro razdre in razdeli žegnani les na nešteto krajev, kjer naj mu varuje imetje in pridelek, shrani pa ga za mnogotere potrebe doma – od bolezni, ki naj jo ozdravi, do hude ure, ki naj jo prežene.«

Cvetni snop prvotno ni bil samo sveženj šibja in pomladanskega cvetja. Na njem je prvotno viselo še pecivo, ki je bilo tudi deležno blagoslova. Še prva leta po drugi svetovni vojni je bilo v Ljubljani moč zaslediti butare s piškoti. Vse oblike cvetnonedeljskega zelenja, povezanih snopov ali butar se ne razlikujejo samo po nazivu, ampak tudi po oblikah, velikosti in sestavi. Dr. Janez Bogataj pravi, da na tako majhnem delu dediščine spet premoremo veliko bogastvo.

V Zgornji Savinjski dolini (Ljubno) in okoli Gornjega Grada je cvetni snop – potica, okoli Koprivne pri Črni je presta, na Kobanskem je pegelj – po nemškem Beugel, nekakšna presta. Po veliki večini slovenskega ozemlja se torej cvetni snop imenuje po pecivu, ki je viselo na njem. To je bilo prvotno najstarejša oblika kruha, pripravljenega iz nekakšnega presnega testa (presnec, prajtelj). Danes je sestavljen iz različnega rastlinja, tu in tam obesijo nanj še jabolko ali pomarančo.

Na Štajerskem okoli Šoštanja imenujejo cvetnonedeljsko zelenje vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini snop, na Kobanskem pegelj, okoli Konjic in Maribora žegen, po vsem vzhodnem Štajerskem presmec, okoli Šmarja pri Jelšah in Studenic pušelj, od Laškega do Zidanega Mostu rep, v Spodnji Savinjski dolini butara, pušeljc, leseni žegen.

»Presmeci iz celjske okolice so izjemno visoki,« je pri raziskovanju ugotovil dr. Niko Kuret. »Fantje jih prinesejo v mesto k pozni službi božji. Dosti presmecev je bilo tako visokih, da z njimi niso mogli v cerkev. Prislonili so jih ob zid, da je bilo natančno videti, kateri je večji in lepši. Fantje so stali med mašo pred cerkvijo in stražili, da jim kak nevoščljivec presmeca ne bi prelomil.«

Gorenjski naziv za cvetno butaro je v glavnem beganica; v Bohinju ji pravijo hebanca, okoli Besnice gbanca. Zgornjesavska dolina kaže navezanost s Koroško, saj butari pravijo prajtelj. V krajih pod Stolom so povijali v beganico mladike kolikor mogoče različnih dreves, tako da je s tem blagoslovljeno vse drevje in grmovje, ki nam daje sladko sadje, trdi les ali pa zdravilno cvetje.

»Ljubljanske cvetne butarice so posebnost zase,« meni dr. Niko Kuret. »V pisanih barvah zaživi v cvetnem tednu trg za stolnico, ko okoličani iz Dobrunj, Sostrega, z Janč, iz Bizovika in z Orlega razpostavijo po stojnicah svoje edinstvene butarice.« Izdelane so iz pobarvanih, umetno zavitih in spretno naokrog napletenih oblancev. V sestavu barv in razporeditvi oblancev nastajajo majhne umetnine. Nešteto stanovanj krasi taka butarica, velika ali majhna, vse dni v letu. Toda te so mlajšega izvora in namenjene resnično samo meščanom.

Tudi na Dolenjskem je bogato cvetnonedeljsko izročilo. Butari pravijo od Grosupljega dalje po Ribniški in Dobrepoljski dolini ter vsej Suhi krajini leseni, še pogosteje kravji žegen ali na kratko kar žegen, med Krko in Savo pa pušelj.

Podobne običaje poznajo tudi v Beli krajini, kjer je glavni les v cvetni butari dren, butaro pa imenujejo kratko in malo kar drenek; na Črnem Vrhu nad Idrijo jo imenujejo celo močerad ali močerada, pač zato, ker je tako pisana, saj na njej visi vse polno pomaranč.

Ko je cvetna nedelja mimo in se začne veliki teden, se ljudje večinoma že pripravljajo na velikonočne praznike. Nekoč so imele ženske doma polne roke dela in tako je še danes. Hišo je bilo treba pospraviti, preden se začne dolgotrajno delo na polju. Za praznike mora biti vse čisto.

Primož Hieng


 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (23.10.)
 
23.10.1997  Zgodilo se je ... 23. vinotoka 1997
23. oktobra leta 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Druž
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -