Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Infrastruktura:
01.09 - 30.09.2018
Razstava Cankar v stripu – Moj lajf
26.09 - 26.09.2018
Delavnica uporabe pametnih telefonov
26.09.2018 ob 18:00 uri
Klepet pod Pustim gradom ob 230. obletnici ustanovitve Woschnaggove usnjarne
27.09.2018 ob 18:18 uri
Hrana in možgani
28.09 - 28.09.2018
Pletenje copatkov

 Športne prireditve
29.09.2018 ob 16:00 uri
[nogomet] Liga Golgeter, Šoštanj : Šentjur
01.10.2018 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
06.10 - 07.10.2018
[planinstvo] HR: Velika Kapela (1534 m) - Kvarner
08.10.2018 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
13.10.2018
[planinstvo] Pohod po Trški poti okoli Šoštanja ob prazniku mesta Šoštanj

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
MKC Šoštanj
Stojan Špegel
PGD Šoštanj - mesto

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno
2811 ogledov
Mestna knjižnica Šoštanj
Naselje:Šoštanj
Ulica:Cesta Lole Ribarja 6
Pošta:3325 Šoštanj
Telefon:083 843 888
Telefax:
E-pošta:postabralcev@vel.sik.si
Splet:
Urnik:

ODPIRALNI ČAS:



  • ponedeljek, torek, sreda in petek: 10:00 - 18:00

  • četrtek: 12:00 - 16:00


POLETNI ODPIRALNI ČAS v juliju in avgustu:



  1. ponedeljek, sreda: 12:00 - 18:00

  2. petek: 8:00 - 14:00


 


 

MESTNA KNJIŽNICA ŠOŠTANJ

MESTNA KNJIŽNICA ŠOŠTANJ
Lampretov trg 2
3325 Šoštanj

TELEFON: 898 43 40
e-pošta: postabralcev@vel.sik.si


KRATKA ZGODOVINA KNJIŽNICE ŠOŠTANJ

V drugi polovici 19.stoletja se je spremenila podoba habsburške monarhije. S februarskim patentom leta 1861 je omogočila tudi nenemškim narodom delovanje na kulturnem in političnem področju. Patent je povzročil močno delitev na slovenski in nemški tabor, oba pa sta za prevlado posegala po različnih sredstvih, med njimi tudi po ustanavljanju čitalnic. Tako so čitalnice postale močna kulturna središča, kjer se je vzbujalo ljubezen do literature in glasbe.

Tako je v Šoštanju, ki je veljal za pravo nemškutarsko leglo, nastala prva slovenska čitalnica celo desetletje prej kot v Velenju. Pomemben dejavnik na področju bralne vzgoje so bile tudi šole. Dokaz za to je članek šoštanjskega učitelja Petra Musija v glasilu Šolski prijatel, 1854, stran 16.

Peter Musi je od leta 1822 do 1873 poučeval in ob tem našel še dovolj časa, da je leta 1854 v šoli ustanovil "Bukvarnico". Bukvarnico bi lahko imenovali kar prvo javno knjižnico, saj je bila literatura v njej dostopna vsakomur. Kljub očitkom o nemškutarstvu pa se je v Šoštanju porodila ideja o ustanovitvi Slovenske čitalnice.

Takoj na začetku pa so se pojavile tudi težave in vprašanja o tem, kje bodo našli prostor, kdo bodo člani ustanovnega odbora, kako bo s financiranjem oziroma kdo bo skrbel za dotok finančnih sredstev. Končno so sprejeli ponudbo takratnega gostilničarja in župana iz Družmirja Mihe Tajnika, ki je ponudil prostor za čitalnico v svoji gostilni. Novico o tem je objavil tudi Slovenski gospodar.

Otvoritev je bila za Šoštanjčane velikega pomena. Ustanovitelji so povabili pomembne Slovence iz drugih krajev, tisti, ki se same otvoritve niso mogli udeležiti, so poslali pozdravna pisma, pa tudi knjige v dar. Goste je dočakal napis "Dobro došli", člani odbora so poročali o ustanavljanju, novovpisani člani pa so svojo pripadnost potrdili s takojšnim plačilom članarine.

Franc Hribernik v svojem delu Zgodovina Šoštanja pravi, da je knjižnica oziroma čitalnica delovala vse do leta 1924, potem pa je prenehala delovati. Prva svetovna vojna je delovanje knjižnice za kratek čas sicer prekinila, vendar je knjižnica ponovno začela delovati leta 1919. V njej je vse do svojega 80. leta služboval gospod Rudolf Lah. Manjše društvene knjižnice so ustanavljali tudi v okolici Šoštanja.

V obdobju med leti 1941 do 1944 so Nemci skušali uničiti slovenske knjige po vseh knjižnicah, ki so delovale v dolini. Zavednim Slovencem je vendarle uspelo, da so jih večji del ohranili. Tako ostaja v spominu Škalčan Oto Mader, ki je knjige iz razpuščene knjižnice Vzajemnosti zakopal v gnoj, kjer so ostale vse do konca vojne.

Ponoven razcvet so knjižnice doživele po letu 1950. V takratnem okraju Šoštanj (zajeto področje današnjih občin Velenje in Mozirje) je bilo evidentiranih 36 knjižnic. Skupni fond 28 javnih knjižnic je znašal 8.240 knjig, 3.680 knjig pa je sodilo v sindikalne knjižnice. Po letu 1954 se število knjižnic zaradi združitev zmanjšuje. Takrat je bilo evidentiranih 19 knjižnic s skupnim fondom 7.270 knjig in s 1017 bralci:

knjižnica v Šoštanju 2.377 knjig, 1.396 izposojenih, 98 bralcev;
knjižnica v Ravnah 208 knjig, 63 izposojenih, 23 bralcev;
knjižnica v Belih vodah 203 knjige, 129 izposojenih, 45 bralcev;
knjižnica v Lokovici 180 knjig,140 izposojenih, 30 bralcev;
knjižnica v Plešivcu 150 knjig, 67 izposojenih, 50 bralcev;
knjižnica v Št. Ilju pri Velenju 162 knjig, 160 izposojenih, 36 bralcev;
knjižnica v Zavodnjah 139 knjig, 52 izposojenih, 13 bralcev;
knjižnica v Velenju 56 knjig, 5 izposojenih, 4 bralci.

Po letu 1954 je bila ukinjena knjižnica v Šentilju, ustanovljena pa knjižnica v Šmartnem ob Paki. Knjižnice so vodili ljudje z različno izobrazbo, od kmetic do učiteljev. Do večjih sprememb je prišlo v letu 1961, ko je bil sprejet prvi zakon o knjižničarstvu. Ta je določil, da so lahko knjižnice samostojni kulturni zavodi ali pa so v sestavi upravnih izobraževalnih služb, gospodarskih ali družbenih ustanov, delovnih organizacij. Določene so bile tudi naloge knjižnic.

Tako je bila v letu 1962 v Velenju ustanovljena knjižnica kot samostojna delovna organizacija s prvo poklicno knjižničarko gospo Laznik. Leto kasneje je bilo v Velenju evidentiranih sedem ljudskih knjižnic s skladom 12.981 zvezkov.

Leta 1966/67 sta se združili velenjska in šoštanjska knjižnica. Šoštanjska knjižnica je postala podružnica velenjske knjižnice. Knjižnica v Šoštanju je takrat delovala v stavbi okrajnega ljudskega odbora. Leta 1976 se je preselila v dom kulture. Prostori sicer niso bili namenjeni za knjižnico, a so jih preuredili v ta namen. To se pokaže tudi pri povečanem obisku bralcev.

Leta 1973 novo vpisani bralci 93, število izposojenih knjig 5.697, obisk bralcev 7.374. Naslednja leta statistični podatki ne kažejo večjih sprememb.

Leta 1988 se knjižnica v Šoštanju zopet seli, topot v prostore stare pošte. Knjižnica je odprta trikrat tedensko. Fond knjig se veča, prav tako število bralcev.

V septembru leta 2000 pa se knjižnica vrača v nove preurejene prostore kulturnega doma.

Danes ima knjižnica evidentiranih 16.000 knjig. Odprta je štirikrat tedensko.


VIRI (http://www.vel.sik.si/enote/sozgod.htm):

Šaleški razgledi št.11,
Razvoj in stanje splošno izobraževalnih knjižnic v občini Velenje, avtor Metka Ring,
Šaleška čitalnica (raziskovalna naloga).


Lokacija Mestna knjižnice Šoštanj na zemljevidu Najdi.si

 

 
 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (26.09.)
 
26.09.1997  Zgodilo se je ... 26. kimavca 1997
26. septembra leta 1997 je v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«.
 
 
26.09.1998  Zgodilo se je ... 26. kimavca 1998
25. in 26. septembra leta 1998 je v Šaleški dolini potekal 15. Petrolov rally, ki je prvič štel tudi za evropsko prvenstvo;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -