Kljub letos sicer muhastemu vremenu smo Šoštanjski planinci tudi letos izvedli dvodnevni izlet ,letos v vzhodni del Julijskih Alp in sicer na Kriške pode z željo osvojitve večjega števila vrhov v njihovi okolici.Po burnem jutru v prepolnem avtobusu-bolje rečeno kombiju smo vendarle srečno in še pravočasno prišli v dolino Vrat in pričeli vzpon proti bivaku IV ,ki leži približno na pol poti proti Škrlatici,drugi najvišji gori v naši deželi.Hitrejša od obeh skupin jo je tudi osvojila drugi pa smo se zadovoljili z osvojitvijo bližnje Dolkove špice 2591m visoko in lepim razgledom z nje predvsem proti bližnji Škrlatici 2740m visoki lepotici.Nadalje smo nadaljevali pot proti Kriškim podom in se še pred njimi povzpeli  ,žal v že slabšem vremenu na Križ 2410m visoko.Po prihodu v Pogačnikovo kočo smo se okrepčali in po prihodu druge skupine vsi skupaj prenočili na tleh jedilnice prepolne koče.(Kriški podi-križ na podu!) Drugo jutro smo nadaljevali proti sedlu Planja.Hitrejša skupina je s prelaza Planja nadaljevala pot proti Prisojniku 2547m skozi njegovo zadnje okno,počasnejši pa smo preko vrha Planje 2453m nadaljevali po Jubilejni poti okoli Prisanka proti Tičarjevemu domu na Vršiču ,kjer smo se vsi zdravi in zadovoljni udeleženci obeh skupin združili in nadaljevali s prevozom proti dolini.Ob jezeru Jasna smo se ustavili in sledilo je že tradicionalno umivanje v njem pred odhodom proti domu.

FOTOGALERIJA

Zuggspitze je s svojimi 2962m nmv.najvišja nemška gora. Gora leži v Bavarskih Alpah v področju Wetterstein v okrožju Graun na Bavarski strani in v bližini Ehrwalda na Tirolskem na avstrijski strani.Kadarkoli jo gledamo nas prevzame s svojo podobo,saj se kot stolp dviga nad bistveno nižjo okolico.Mi smo se proti vrhu podali z avstrijske strani in prespali na planinski koči Wienerneustadhutte na 2216m nmv.Zgodaj zjutraj smo se podali na sam vrh kjer sta zgrajena dva velika betonska platoja vsak s svojo planinsko kočo.-eden na avstrijski,drugi na nemški strani gore, vmes pa poteka državna meja.Najvišja točka s križem je na nemški strani nekaj metrov višje kot je plato na avstrijski strani.Malo pod križem stoji Muenchener haus s pravim hotelskim razkošjem in z navdušujočim pogledom na obe strani.Na južni strani so obsežna smučišča,ki so aktivna pozno v pomlad na severni strani pa je vrsto jezer ledeniškega izvora,ki pritegnejo s svojo turkizno modro barvo in osvežujočo temperaturo vode,ki smo jo tudi sami preizkusili.Po sestopu smo si namreč ogledali jezero Eibsee ter smučarsko-turistični kraj,olimpijski Garmisch-Partenkirchen s čudovitim skakalnim centrom-stara olimpijska skakalnica je bila nedavno lepo obnovljena in povečana v rekordnem času.

FOTOGALERIJA

Za današnji izlet nam bližnje,znane in priljubljene pohodniške točke Uršlje Gore ali Plešivca 1699nmv.,je bil izbran nam nekoliko manj znan pristop iz severo zahodne smeri in sicer od Iverčkega jezera,čez kozji hrbet do vrha in potem spust po Železarski poti do našega izhodišča.Na vrhu je sledila obvezna skupinska fotografija in planinski krst vodnika PD Šoštanj, člana Sekcije Gaberke -Markeca.V planinski koči malo pod glavnim vrhom s križem smo se dodobra okrepčali in občudovali lepo obnovljeno notranjost in zunanjost najvišje ležeče cerkve Sv. Uršule v Sloveniji.Sledil je prijeten spust v dolino po koroških gozdovih te naše sicer krožne poti do našega izhodišča.Na obrežju Ivarčkega jezera smo v prijetni družbi preživeli preostanek planinskega dneva.

FOTOGALERIJA

Planinci smo se udeležili tradicionalnega srečanja slovenskih planincev oziroma Dneva slovenskih planinskih doživetij,kot je zadnja leta naziv te prireditve.Letošnja prireditev je potekala v Bohinjski Bistrici ,kjer je vsak ljubitelj gora lahko našel nekaj zase. Na voljo je bilo veliko različnih aktivnosti od organiziranih pohodov različnih težavnosti,plezanja na naravnih in umetnih stenah,turnega kolesarjenja,orientacijskihpohodov in družabnih aktivnosti za vse starosti udeležencev.Na osrednjem prostoru so se predstavile različne organizacije in planinske aktivnosti.Pripravili so tudi slovesnost s kulturnim programom in glasbo v živo za prijetnejše druženje planincev iz cele Slovenije.

FOTOGALERIJA

Iz Ljubelja smo se najprej povzpeli preko smučišča do koče na Zelenici. Od tu smo po krajšem postanku nadaljevali v smeri Roblekovega doma,kjer se pot prične strmeje vzpenjati in nam je ponujala lepe razglede na okoliške vrhove.Prečili smo melišče Smokuškega plazu in se nato povzpeli na glavni greben Begunjščice.Ob občudovanju južnih pobočij Begunjščice in Gorenjske smo po travnatem pobočju v družbi elegantnih jadrilic prispeli na sam vrh. Na vrhu smo lahko občudovali lepote precejšnjega dela naše Slovenije ,saj nam je to omogočalo lepo sončno vreme v družbi na videz izgubljene ovčke.Z vrha smo se spustili do razpotja in nato nadaljevali do Roblekovega doma.Tu smo se okrepčali in ohladili v senčnem delu prijetne terase s pogledom na Stol in dolino pod nami. Kasneje smo se spustili po gozdu do doma v Dragi ,kjer se je naša tura zaključila saj nas je že čakal šofer Danilo s svojim vozilom.

FOTOGALERIJA

Tokrat smo za spomladansko pohajkovanje po Bohinjskih gorah izbrali greben nad Bohinjsko Bistrico in pot začeli pri Litostrojski koči na Soriški planini (1300m).Pot smo pričeli pri Litostrojski koči na Soriški planini (1300m)od koder nas je pot vodila po smučišču Soriške planine do vrha Lajnar nad njim(1549m).Na tem vrhu smo opazovali ostanke strelskih jarkov in bunkerja ter njegovo okolico.Pot nas je vodila mimo stare karavle na vrh Slatnika(1609m)od koder je sledil spust do sedla vrh Bače (1273m).Dalje smo se podali čez pobočje Šance do neizrazitega vrha Koble (1498m).Lepa panoramska pot obsijana s soncem,prepredena s cveticami in ostanki zgodovine z ves čas vidnim očakom Triglavom v ozadju bo tudi področje morebitnega novega smučarskega centra imenovanega 2864.Na poti do Planine za črno goro smo prečili tudi bivše smučišče Kobla(1498m).Za tem nas je čakal le še sestop do vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico ,kjer nas je čakal avtobus in nas popeljal do Bohinja.Ob Bohinjskem jezeru smo se ohladili in okrepčali po lepo in varno preživetem dnevu v Bohinjskih gorah za kar gre zahvala organizatorjem tega izleta.

FOTOGALERIJA

Bloke so obsežna skledasta planota na nadmorski višini med 700in 800m.Naš tokratnji cilj je bila krožna Krpanova pot okoli Bloške planote v skupni dolžini okoli 19km. V bližini naselja Volčje je umetno zajezeno Bloško jezero.Številni griči in nižji hrbti razdelijo planoto na dolini Bloščice in Ločice (Farovščice.),združeni v Bloško- Farovško polje.Na planoti je 45 naselij,ki upravno sodijo pod okrilje Občine Bloke. Bloke so znane kot zibelka slovenske smučarije,v dolgi zimi najenostavnejši prevoz ljudi in stvari ,zato vsako leto organizirajo odmevno prireditev v smučarskih tekih. Na opisani planoti so urejene številne tematske poti - tudi planinske,kjer je videti številne naravne in druge znamenitosti tega področja. Pot nas je vodila mimo številnih cerkva (Sv. Duha in Sv. Urha...) mimo vasi Ravnik in njenega znamenitega vodnjaka B;Č,mimo vasi Gradiško,Zavrha s silhueto Bloškega vola,pa mimo Pajštebe v vasi Zales - stara sušilnica sadja,pa mimo Bočkove žage in mlina do Velikih Blok - večjega naselja z znanim Napoleonovim mostom starim 150let - brez obnove še vedno služi prvotnemu namenu.Pot nas vodi tudi mimo stare vojašnice v Velikih Blokah zgrajene za potrebe Rupnikove linije leta 1936,kasneje kasarna JNA nato učni center vojaških rezervistov,danes pa je žal propadajoči kompleks zaenkrat še brez uporabne vsebine. Proti koncu poti smo malo pohiteli in še ravno ušli dežju,ter se okrepčali na Bloški rivieri ob jezeru.

FOTOGALERIJA

Reka je največja slovenska reka ponikalnica.Izvira pod južnimi pobočji Snežnika na Hrvaškem kot potok,imenovan Velika voda.Nato teče skozi Ilirsko Bistrico,Topolc,Prem,Škoflje in Famlje do slikovite soteske,skozi katero smo se sprehodili malo gor in malo dol mimo razvalin gradu Školj vse do Škocjana in njegovih slikovitih Škocjanskih jam. Škocjanske jame so vse od leta 1986 vpisane na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine,reka Reka pa v njih ponikne v 33km dolg podzemni tok,na površje pa pride kot izvir reke Timave v Italiji.Delček tega podzemnega toka smo si ogledali tudi mi ob opazovanju sistema jam,ki traja cca2 uri. Udeležili smo se tradicionalnega  pohoda ob ponoru reke REKE,ki ga dobro organizira turistično društvo Škocjan.Sprehodili smo se po lepo opremljeni učni poti Škocjan -po okolici njegovih kraških jam.Zelo zanimivi so ostanki starega gradu Školj jin cerkvica Sv. Helene,okrašena z lepo ohranjenimi freskami znanega mojstra Janeza iz Kastva.(mrtvaški ples...)Po opravljenem pohodu se je večji del pohodnikov odpravil še na bližnjo Vremščico,ostali pa smo se zamotili z ogledom Škocjanskih jam in gastronomsko pokušino KRASA.Vremščica je dolgo gorsko sleme s 1027m nv visokim Sv.Urbanom,zavetnikom viničarjev,vina,vinogradov in sodarjev,zavetnik pred mrazom,neurjem in strelo pa tudi proti pijanosti.

FOTOGALERIJA

Tudi letos smo se planinci Šoštanja odpravili po delčku evropske peš poti in sicer od Moravč čez reko Savo do planinskega doma na Jančah. Iz Moravške doline smo se najprej skozi okoliške vasi povzpeli na greben,ki Moravško dolino deli od Savske . Od prvega postanka na kmetiji odprtih vrat pri Mežnarju do bližnjega vrha s cerkvijo Sv. Miklavža je pot hitro minila in nagrajeni smo bili z razgledom po bližnji okolici.Po pričevanju je cerkev verjetno iz petnajstega stol.stala na zelo vidnem mestu tudi zato,ker je Sv. Miklavž .tudi zavetnik čolnarjev in splavarjev.S tega razglednega vrha smo se spustili v vas Senožeti na levem bregu Save.Po prečkanju mostu čez Savo smo se nato iz vasi Jevnica pričeli vzpenjati iz Savske doline na 792m visoke Janče,kjer je planinski dom in priljubljena izletniška točka ,ter tudi naš današnji cilj.Preživeli smo lep topel sončni dan in se poslovili v upanju ,da se na prihodnjem izletu srečamo v večjem številu.

Vrhova Špičasti vrh in Kislica si delita isti greben,planinci pa ga imenujemo kar Kislica.Našo skupno pot po dolgem času iz različnih vzrokov (od neugodnih vremenskih razmer,bolezni vodnikov,premalo prijavljencev...)smo pričeli v bližini kraja Frankolovo.Strma gozdna pot nas je vodila ob Belem potoku do njegovega slapu Lindek(cca9m).Nadalje smo se povzpeli do isto imenskih razvalin gradu ,čigar začetki segajo še v trinajsto stoletje.Izza še vedno mogočnega ostenja pa so nam pogledi že segali do Špičastega vrha in Kislice pa vse do Stenice in Konjiške gore.Po lepi strmi gozdni poti prepredeni  s   k oreninskim sistemom dreves smo kmalu prišli do vrha Kislicein le skrbnima vodnikoma Vladu in Juriju se imamo zahvaliti da se na tej zahtevni in slabše označeni poti nismo še bolj izgubili.To področje nekateri imenujejo tudi;; Vitanjske Karavanke; ,zaradi podobne geološke sestave in oblike .Našo krožno pot smo zaključili v kraju Socka,kjer nas je že čakal avtobus in okrepčilo v prijetnem gostišču za kar med našo potjo ni bilo priložnosti.Lepe,strme ,razgledne in kar dobro obiskane poti so ob suhem vremenu lepa možnost psiho- fizične sprostitve skoraj za vsakogar.

Tudi letos smo se najbolj zagnani planinci PD Šoštanj udeležili pohoda Zdravju naproti. Kljub obetajočemu jutru po deževnem prejšnjem dnevu in noči je že v Lokovici pričelo rahlo deževati. To nas ni ustavilo in nadaljevali smo po dobro markirani planinski poti za katero skrbi naše planinsko društvo.Pot je že vsem dobro poznana,pa vendar vsako leto koga na novo .preseneti.Tokratnja značilnost poti je tudi obilica blata na gozdnih poteh zaradi deževnega vremena nekaj zadnjih dni .Na vrhu pri koči se je zbralo veliko število pohodnikov iz različnih okoliških krajev.Prav vsak udeleženec je prejel trdo kuhano jajce in topel čaj za kar vedno poskrbi organizator pohoda PD Polzela. Kljub slabemu vremenu in precejšnji gneči v koči prijetnega planinskega vzdušja ni manjkalo.

Letošnji,tradicionalni "zimski" pohod društva na "ŠTEFANOVO" je bil prestavljen za dva dneva zaradi boljšega vremena. Pot nas je vodila iz Topolšice preko Loma do žal zapuščene nekdaj pa mogočne "Dražnikove kmetije",kjer smo na kratko pomalicali.Pot smo nadaljevali do kmetije Aravs tik pod vrhom Loma,kjer nas vedno pričaka gostoljuben gospodar kmetije.Nadalje nas je pot vodila do planinskega doma na Slemenu,kjer si vedno privoščimo dobro planinsko kosilo.Letos,zaradi manjšega števila udeležencev smo pot nadaljevali po dobro markirani planinski poti do naselja Zavodnja kjer nas je čakal prevoz do našega izhodišča v dolini. Ja,tudi letos smo dobro izkoristili dela prosti dan ob zaključku leta na svežem zraku in prijetni družbi.

S končanim jubilejnim 10. memorialom Matjaža Natka, ki je potekal minuli vikend, so se zaključili dnevi rekreacije 2013.

Goli otok leži v Jadranu med Rabom in Kvarnerskim zalivom.Na njem stoji svetilnik,površina otoka znaša 4,53km2,najvišji vrh je 227m visoka Glavina.Otok je bil praktično brez rastlinja in nenaseljen vse do 1. svet. vojne,ko je Avstro-Ogerska zgradila taborišče za ruske zapornike iz vzhodnih bojišč.Po 2. svet. vojni so ga leta 1946 jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor za politične zapornike,po letu 1948 predvsem informbirojevce. Pritisk,ki so mu bili podvrženi Golootočani pa je bil od nacistov prevzeta premišljenost obogatena z mešanico aziatske lokavosti in balkanskega primitivizma.Celo stari komunisti so govorili, da je Buchenwald pravi sanatorij proti Golemu otoku.Pravo število zapornikov ne bo nikoli znano kljub natančnim arhivom,ki pa so skrbno uničeni.Teror,težko  fizično delo,slaba prehrana,psihično trpinčenje,težke klimatske razmere (poleti visoka vročina in pomanjkanje pitne vode,pozimi pa mraz in orkanska burja) so terjali tudi veliko število žrtev,ki tudi za vedno ostaja skrivnost.Vse opisano,je bilo kar štiri desetletja pravi Hrvatski Alcatraz.

FOTOGALERIJA

V soboto zjutraj smo se odpravili na morsko - planinski izlet v Kvarner.Kljub slabšemu vremenu smo pričeli s pohodom iz parkirišča Poklon na nmv 930m proti najvišji točki Učke na nmv.1404m. Kmalu po pričetku hoje nas je pričelo močiti,vendar planinci vajeni vseh mogočih vremenskih razmer smo vsi osvojili najvišji vrh Vojak,ter poiskali suho zavetje pod razglednim stolpom ,kjer je tudi prodajalnica spominkov.Po krajšem počitku pa smo v dveh skupinah nadaljevali eni proti izhodišču drugi pa po daljši panoramski poti proti Medveji,manjšem kraju ob morju.Vsi skupaj smo noč preživeli v hotelu v Lovranu,večina pa nas je obiskala še 40.MARONADO (primorski praznik kostanja ) v  centru Lovrana.

Krajevna skupnost Šoštanj je v v nedeljo, 6. oktobra 2013, v sodelovanju s Planinskim društvom Šoštanj izvedla pohod po Trški poti okoli Šoštanja. Več ...

Letošnji cilj planinskega tabora za odrasle je bila naša sosednja država Italija. Obiskali smo edinstveno pokrajino Abruzzi,natančneje nacionalni park Gran sasso di Italia,kjer smo osvojili najvišji vrh osrednje Italije Corno Grande (2914m).

FOTOGALERIJA

Med našim popotovanjem smo obiskali tudi otok Capri,ter ugasli ognjenik Vesuvio nad Neapljem.Po celodnevni hoji večinoma v planinski opremi pa je zelo prijalo namakanje v toplem in čistem morju.Polni lepih vtisov,mediteranskih vonjav,nakupljenega ,,limončela,, bomo udeleženci lažje izdržali do naslednjega jubilejnega planinskega tabora.

FOTOGALERIJA

Danes, 3.9.2013, je v organizaciji Športne zveze Šoštanj na OŠ KDK Šoštanj potekala predstavitev športnih klubov in društev, ki delujejo v našem kraju. Na tem dogodku so se predstavili Elektra Šoštanj,  OK Šoštanj Topolšica, Judo klub Jaka, Šahovski klub Šoštanj, NK Šoštanj, Rokometno društvo Sebastjan Sovič, Kegljaški klub Šoštanj in Društvo tabornikov rod Pusti grad Šoštanj.

Iz doline vrat smo se zjutraj najprej povzpeli do Luknje(sedlo med Vrati in Zadnjico.),ter pripravili za vstop v steno čez Plemenice.Ugodne vremenske razmere so pripomogle ,da smo kmalu ugledali Triglavsko ,,Sfingo,,. Pot smo nadaljevali do zahodne Triglavske planote čez melišča in snežišča pod steno Triglava.Po obveznem fotografiranju in planinskem krstu štirih udeleženk ,smo se po poti mimo stare vojašnice spustili do koče na Doliču ,kjer smo prespali.Zjutraj smo osvojili še Kanjevec, ter pričeli z dolgo ,lepo in zanimivo potjo vse do Bohinjskega jezera ,kjer smo se tudi osvežili.

FOTOGALERIJA