Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Fotogalerije:
01.11 - 30.11.2017
Ti pa imaš krompir! -razstava
01.11 - 30.11.2017
Brezplačne novembrske aktivnosti v Središču za samostojno učenje Šoštanj
03.11 - 24.11.2017
Govorim slovensko
06.11 - 27.11.2017
V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
07.11 - 28.11.2017
S pomočjo branja do znanja slovenščine

 Športne prireditve
06.11 - 27.11.2017
[rekreacija] Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
19.11.2017
[planinstvo] ŽBEVNICA – ČIČARIJA
20.11.2017 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
27.11.2017 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
26.12.2017
[planinstvo] 10. PLANINSKI POHOD TOPOLŠICA 379 m – SLEME 1052 m PREKO LOMA 884 m

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Komunalno podjetje Velenje
Toplica - center za zdravljenje živali
Muzej usnjarstva Šoštanj
CISD

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12 
Prikaz: 21 - 40 od 227
Iskanje:  
  30.10.2016, Borut Zajc:
Matkovo okno (Zabrložnica in Logarska dolina )

Pot smo pričeli v Logarskem kotu ,kakšen kilometer nižje od parkirišča pod slapom Rinka.Jesen je zaključek tega kar se spomladi začne ,zato nas narava nagradi s svojimi darovi in eden od teh so čudoviti barvni odtenki pokrajine v naši okolici.Iz Logarskega kota smo sledili lovski poti,ki nas je skozi gozdove ,grape ,pobočja in grebene pripeljala do Zabrložnice ,kjer stoji skromna lovska koča.Ime Zabrložnica se redko pojavlja v javnosti ,je bolj ali manj domena lovcev ,ki imajo tam svoj revir.To je eden izmed biserov ,kjer vas zjutraj lahko pozdravijo gamsi,srnjaki ali kakšne druge živali mi smo opazili veveričko za kaj večjega pa smo bili verjetno prezgovorna družba.Za takšna srečanja je potrebno ,da smo bolj nemi opazovalci naravnih lepot ,za kar nam bodo hvaležne predvsem živali,ki rabijo svoj mir.Poti po Zabrložnici niso označene ,lovske poti so večkrat prekinjene,zato je potrebno malo več pazljivosti in previdnosti.Nekoč je bila na predelu  okoli današnje lovske koče planina s stanom,kjer so pasli pastirji iz Logarske doline  in Solčave,sedaj pa se to območje pod Zabrložniškim vrhom (1635m) počasi zarašča.Prvi daljši počitek smo opravili pri zanimivem dvojnem oknu potem pa previdno in zbrano pohiteli proti našemu najvišjemu dnevnemu cilju Matkovem oknu na višini nekaj čez 1800m.Tu smo opravili skupinsko fotografiranje ter med kratkim in neudobnim počitkom ,saj je prostora tudi za malo skupinico kot je bila naša zelo malo in je potrebno vsak gib in korak dobro predvideti.Na grebenu med Logarsko dolino in Matkovim kotom so nanizani vrhovi kot Savinjek 1694m,Koran 1567m, Zgornji Pavličev Kogel 1459m,Veliki vrh 1539m,Kivernik1243m...Razgledi pa sežejo proti Logarski dolini pa tja do Olševe in Ojstrice pa široke Planjave.Skozi Matkovo okno - bilo je dobro očiščeno  pa smo si ogledali Matkov kot in pa Mrzlo goro prav od blizu.Matkovo okno po velikosti in lepoti skoraj nima tekmeca v neposredni bližini ,vrhove v njegovi bližini pa je mogoče osvojiti po brezpotjih in ostankih pastirskih oziroma lovskih poti,ki zahtevajo obilo planinskega znanja in orientacijskih ter nekaj plezalskih sposobnosti.Mi smo imeli odlična vodnika Primoža in Janeza ,ki sta nas varno pripeljala mimo vseh pasti, po potrebi tudi s pomočjo vrvi pri spuščanju v globino pa tudi vsi smo bili dobro opremljeni in pripravljeni za ta naš lep in naporen jesenski izlet.Dovolj zgodaj popoldne smo prispeli do planinskega doma na Okrešlju se odpočili in okrepčali ter pot nadaljevali tokrat po markirani planinski poti do Logarske doline,kjer smo končali našo zanimivo krožno pot polni lepih vtisov s poti v neokrnjeni naravi obarvani v jesensko zlato barvo.Razšli smo se v prijetnem gostišču v upanju,in obljubi vodnika po čimprejšnjem ponovnem snidenju na podobnem zanimivem potepu po lepotah planinskega sveta.

FOTOGALERIJA

 
  23.10.2016, Borut Zajc:
Trnovski gozd - Vitovska krožna pot

Vitovlje , razložena vas na južnem pobočju Trnovske planote in širšem območju Vitovskega hriba ( 605 m ) ob lepem vremenu,ponuja čudovit razgled vse do Tržaškega zaliva in Dolomitov. Že v davnini je strateška lega privabila prve prebivalce,ki  so na vrhu Vitovskega hriba postavili gradišče.Dobrih deset kilometrov pred Novo Gorico iz smeri osrednje Slovenije,se pod južnimi obroki Trnovskega gozda na precej veliki površini razprostira vas Vitovlje.Tukaj je urejena krožna Vitovska pot,ki smo jo udeleženci izleta vsi tudi uspešno prehodili. Pot se prične nad zaselkom vasi Osek imenovanim Užiče.Pot ,ki so jo nekoč poznali kot "Pot po stopnicah na Vitovlje"nas je najprej pripeljala do cerkve Marijinega vnebovzetja ,ki je bila zgrajena v 14.stoletju in stoji na skalnem osamelcu sredi pobočja nad vasjo ,in sicer med Vitovskim vrhom in Čavnom.S te točke je ob lepem vremenu lep razgled na Vipavsko dolino in Goriško raven pogled pa sega tudi do Jadranskega morja.Od cerkve vodi označena pot po kamniti stezi mimo lovske koče do najvišje točke - Kopitnika (928m nmv),kjer je urejen prostor za vzlet jadralnih zmajarjev ,ki jih tokrat žal ni bilo. Tu je tudi najvišja točka naše današnje krožne poti.Od tu naprej se pot spušča po Napoleonovi poti,ki je bila zgrajena v času Ilirskih provinc.Pot smo nadaljevali do kapelice "Pri sv. Luciji ,poznani po svoji energetski moči.Od tu dalje se pot strmo spušča do Vitovskega jezera,edinega naravnega jezera v Vipavski dolini.Široko je 7m,dolgo 10m ,globoko pa največ 1m.Od tu dalje smo se vrnili na naše izhodišče današnje krožne poti na prireditveni prostor nad vasjo Vitovlje.Tu prizadevni člani kulturno -turističnega društva že dvajset let zapovrstjo pripravljajo praznik kostanja.Letos je to kar tridnevni dogodek pod velikim prireditvenim prostorom s številnimi gosti in bogato lokalno  kulinarično ponudbo različnih dobrot.Jota,pašta,polenta s pršutom in pečeni kostanj ter domače vino je privabilo veliko ljudi od blizu in daleč.Žal smo se bili primorani hitro odpraviti ,saj nas je čakala še dolga vožnja proti domu.Preživeli smo lepo nedeljo v prijetni družbi in zanimivem naravnem  okolju obarvanem v zlate jesenske barve.

FOTOGALERIJA

 
  08.10.2016, Borut Zajc:
Trška pot okoli Šoštanja

Trška pot je lahka planinska pot v naši neposredni bližini.Planinsko društvo Šoštanj jo je uredilo leta 1994 ob svoji devetdeseti obletnici delovanja z namenom,da se prikaže mejni obseg nekdanjega trga Šoštanj.Tudi letos smo planinci Šoštanja v sodelovanju s KS Šoštanj organizirali pohod po nekdanjih mejah trga Šoštanja in z zadostnim številom planinskih vodnikov zagotovili varnost vseh udeležencev kljub temu ,da je tudi sicer pot dobro urejena in označena s strani požrtvovalnih markacistov našega PD Šoštanj.Pot ,ki se začenja pri ribiški koči ob Družmirskem jezeru se nadaljuje mimo novozgrajenega Tresimirjevega parka (otroško igrišče z raznimi igrali za male in večje otroke)ter nato dalje po kolesarski stezi severno od glavne prometne povezave Šoštanj- Velenje proti Lokovici.Na slemenu pri kmetiji Vrhovnik je mogoče dobiti tudi žig poti in posedeti na klopi pod lipo.Kmetija se s tem imenom omenja že v 15. stoletju še mnogo starejši pa je sosednji očak ob naši poti,ki sprejme pohodnika ko se le ta spusti mimo kmeta Križnika  do starega šoštanjskega gradu.Ta opazuje dogajanje v naselbini pod seboj že od 12.stoletja,kar pomeni ,da je najstarejša še ( delno ) ohranjena stavba v zahodnem delu Šaleške doline. Do danes je ostala ohranjena polovica osrednjega stolpa ,ki se, kljub temu,da je minilo že več kot petsto let ,kar je bil nasilno razvaljen ,trmasto zoperstavlja zobu časa.Prva lastnika gradu sta bila brata Schostein zato naselje pod njim še danes imenujemo Šoštanj.Kasnejši lastniki gradu so bili tudi Žovnešaka  gospoda in grofje Celjski.Ker je grad že več kot petsto let zapuščen in razpada ga domačini že dolgo imenujejo Pusti grad.Po njegovi uspešni obnovi pred leti pa prihajajo njegove izjemno lepe in pravilno grajene kamnite lege še lepše do izraza.Pot nas nato vodi pod Veniškim vrhom in v zahodni smeri do kmetije  Pušnik ,kjer obiskovalca čaka naslednji žig ,ter prijazna domačinka ,ki rada pokaže tudi svojo atraktivno narodopisno zbirko.Od Pušnika se pohodnik lahko odloči za strmejšo,a bližjo ali položnejšo in daljšo varianto poti do soteske Penk.Slednja je priporočljivejša v zimskih mesecih ter v času med in takoj po občutnejših padavinah.V soteski je bil pred več kot dvesto leti tudi rudnik svinca in cinka.Danes nas  na obstoj tega rudnika spomni le še vedno vidni vhod v jamo iz katere so pridobivali rudo.Toda čeprav v Penku ni več rudnika ob poti kmalu opazimo cerkev sv.Mihaela ,ki je bila zgrajena leta 1974 kot nadomestilo za staro ,zaradi ugrezanja doline ,kot posledice rudarjenja podrto farno cerkev.Cerkev predstavlja eno redkih ,čeprav nedosledno izvedenih modernih sakralnih stavb v Sloveniji.Poleg tega najdemo v njej tudi mnogo umetnin stare družmirske farne cerkve.Za tem pelje pot skozi novodobno naselje Pohrastnik ,ki je dobilo svoje ime po veliki kmetiji tega imena na tem področju.Čez potok Toplica in skozi naselje Metleče in bližnji gozd do vile Široko,ki sta jo zgradila člana šoštanjske usnjarske družine v 30. letih 20-stoletja ter predstavlja enega vrednejših primerkov primestne vile.Za vilo čaka pohodnika zložen spust proti dolinici,ki jo je oblikoval potok Klančnica ,kjer je na severni strani poti,pri kmetu Falentu tudi zadnji žig na poti.Sledi vzpon preko Goric ,kjer se lahko ob križu spomnimo vseh ubitih po drugi svetovni vojni nato pa se spustimo proti mestu in s tem zaključimo našo krožno pot.Na severni vpadnici v mesto opazimo tudi spominsko obeležje iz druge svetovne vojne v spomin prve kratkotrajne osvoboditve kraja izpod okupatorja  8.10.1941.Danes mineva točno 75 let od tega pogumnega dejanja domoljubov in v spomin na ta dogodek praznujemo občinski praznik.KS Šoštanj je ob koncu pohoda vse udeležence povabila v prireditveni šotor na bližnjem rokometnem igrišču  in nas pogostila z dobro enolončnico ter osvežilno pijačo.Lepo ,toplo,sončno ,sobotno dopoldne v prijetni družbi je kar prehitro minilo in upam ,da se prihodnje leto zopet srečamo morda v še večjem številu.

FOTOGALERIJA

 
  25.09.2016, Borut Zajc:
Smrekovec

Letošnji tradicionalen pohod na vrh Smrekovca ob prazniku občine Šoštanj je bil še posebej prazničen saj planinska koča pod Smrekovcem letos praznuje 65 let od odprtja nove postojanke.Dom stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca.Prvo kočo je zgradila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju in jo odprla 3. septembra 1933.Partizani so jo 12. avgusta 1942 požgali. Leta 1949 je prevzelo pogorišče PD Črna na Koroškem ,ki je zgradilo in 30. septembra 1951 odprlo novo postojanko.Leta 1976 so kočo povečali in obnovili,ob otvoritvi 26. junija 1977,so jo preimenovali v Dom na Smrekovcu.Leta 1983 so dom priključili na električni daljnovod iz Šoštanja.Letošnjemu pohodu na najvišji vrh Občine Šoštanj - Smrekovec (1577m) so se pridružili tudi planinci PD s Črne na Koroškem ,ki je upravitelj doma na Smrekovcu. Pri koči je potekal kratek kulturni program ,v katerem so sodelovali otroci iz Črne na Koroškem ,zbrane pa so poleg predstavnikov obeh planinskih društev nagovorili še predsednik PZS in županja Črne na Koroškem ter župan Šoštanja.Seznanili smo se z zgodovinskim pregledom razvoja doma pod Smrekovcem. Vsi so si bili enotni ,da je pomembno ,da planinarimo,da se gibljemo v neokrnjeni naravi in da jo ohranimo tudi za naše zanamce.Temu je namenjeno tudi delovanje Naravovarstvene zveze Smrekovec ustanovljene pred dobrimi desetimi leti.Letošnje rekordno število udeležencev pohoda se je okrepčalo z golažem zakar je poskrbela Občina Šoštanj za prijetno glasbeno spremljavo pa člani ansambla Štimung band.V lepem vremenu in prijetni družbi smo preživeli prijetno prvo jesensko nedeljo na edinem vulkanskem pogorju v Sloveniji.Smrekovško pogorje je tudi del omrežja Natura 2000 - program evropske Komisije za ohranitev prostoživečih vrst in njihovih življenskih prostorov. Narava Smrekovca je spoznana kot vrednota evropskega pomena -  zatorej ; ohranimo Smrekovec !

FOTOGALERIJA

 
  04.09.2016, Borut Zajc:
Rut - Rodica - Vogel

Rut je vas v Občini Tolmin. Nahaja se nad severnimi pobočji Baške grape,na prisojnem južnem pobočju gore Rodica,ki doseže 1964m nmv. Sredi vasi stoji velika večstoletna lipa,ob njej pa župnijska cerkev sv. Lamberta,ki je bila omenjena že leta 1356.Obseg debla lipe je 8m,starost pa se ocenjuje na dobrih 500 let.V vasi se nahajajo tudi trgovina,gasilski dom in počitniške kapacitete.Nedaleč od Ruta se nahaja še slikovita vas Grant.Vas je nastala s procesom kolonizacije v 13. stoletju.Oglejski patriarh Bertold je na področju zgornje Baške doline naselil okoli 70 kmetov iz Tirolske Pustriške doline ( Pustertal ).Priseljenci so osnovali 13 vasi in več zaselkov.Ime Rut je dolgo časa opisovalo celotno kolonizacijsko območje ,ki se je do konca 16. stoletja imenovalo Nemški Rut.Današnja vas Rut se je nekoč imenovala Koritnica - Nemška Koritnica,lokalno ime Koritnica danes opisuje le še bližnji potok,ki teče po pristopni dolini in se izliva v reko Bačo.Po izkrcanju z avtobusa ,ki nas je pripeljal precej nad vasjo Rut,nekje sredi Rutarskega gozda se pričnemo vzpenjati po lepo ohranjeni mulatjeri,ki po nekaj minutah zavije ostro levo ,nato pa se kar nekaj časa prečno vzpenja proti levi,sprva še skozi gozd,nato pa skozi ruševje.Med prečnim vzponom nas pot vodi tudi preko nekaj grap,prehodi preko njih pa niso zahtevni,saj je pot ves čas široka. Ob lepih razgledih na Idrijsko in Cerkljansko hribovje nadaljujemo po markirani poti,ki se še naprej nadaljuje po mulatjeri.Višje ruševje zamenjajo trave in kamenje ter veliko planinskega cvetja nam pa pričenjajo meglice zastirati sicer lepe razglede po okolici.Sledi še nekaj serpentin ,kjer se vzpnemo preko bolj strmega pobočja nato pa se pobočje položi in pot nas pripelje na označeno razpotje,kjer se priključimo poti z bohinjske strani. Tu nadaljujemo desno ,levo se bomo kasneje vračali proti Šiji in Ski hotel Voglu,ter po strmem grebenu nadaljujemo  in se po nekaj minutah hoje povzpnemo na 1966m visok vrh Rodice.Po obveznem skupinskem fotografiranju smo se hitro podali v smeri Vogla saj vremenska napoved za popoldan ni bila obetavna.Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli v bližino Vogla. Ob imenu Vogel večina pomisli na visokogorsko smučišče, le to pa se nahaja v bližini oziroma vznožju vrha z istim imenom.Vrh Vogla s svojo piramidasto obliko daje gori lep videz meri pa 1923 m .V okrepčevalnici Orlove glave smo se okrepčali in se nato s štirisedežnico spustili do Ski hotela Vogel ter nato z gondolo v dolino do našega prevoza proti domu.Vreme je zdržalo in vsaj od dežja nismo bili premočeni ter preživeli lepo nedeljo v osrčju bohinjskih gora v prijetni planinski družbi.

FOTOGALERIJA

 
  22.08.2016, Borut Zajc:
Bavarska - Tabor odraslih planincev 2016 -1.del

Med letošnjim taborom odraslih planincev smo obiskali Bavarsko,deželo kraljev in njihovih gradov,lepim vencem gora ob meji s sosednjo Avstrijo,deželo piva in ,,dirndlov,, športnih užitkov predvsem nogometa,to je tudi dežela avtomobilske industrije BMW,dežela številnih lepih in urejenih naravnih jezer,vse to je Bavarska in še mnogo ,mnogo več.Naše šestdnevno potepanje  po najjužnejši deželi Nemčije smo pričeli v ponedeljek  v zgodnjih jutranjih urah v Sloveniji,nadaljevali pa čez Avstrijo in Italijo.Zgodaj zjutraj po deževnem dnevu in noči nas je pozdravilo sonce in pričaralo lepo kuliso gora med njimi je najbolj izstopal najvišji Zuggspitze -najvišji vrh Nemčije ,ki smo ga planinci pred leti že osvojili in ogledali na tej mejni gori pa je bil včasih pravi mejni prehod.V dopoldanskih urah smo prispeli v Fussen ,kjer smo se povzpeli na hrib Kalvarienberg. Pot smo nadaljevali mimo jezera Schwansee ter Alpsee,kjer smo si v Hohenschwangau ogledali prečudovito stvaritev kralja Ludviga 2 Bavarskega sanjski grad Neuschwanstein.Grad je res sanjski ,prav tako njegova okolica ,da smo ostali kar brez besed in nemo strmeli v to visoko in estetsko zgrajeno stavbo zunaj in znotraj.Fotografiranje notranjosti žal ni dovoljeno,možno pa je nabaviti veliko dokumentacije in spominkov v grajski trgovini ,ki je bogato založena.Prenočili smo v Schwangau,kjer smo se drugi dan povzpeli na Sauling,goro v Allgauskih  Alpah.Vrh je res markanten,s čudovitimi panoramskimi razgledi na avstrijske in nemške vrhove.Sledil je adrenalinski sestop do koče Bleckenau in nazaj do penziona ,ki smo se ga ravno navadili pa je že nastopila selitev na drugo lokacijo tretjega dne.Med to potjo smo si ogledali romansko cerkev v vasi Wies v nadaljevanju pa še čokoladnico nato pa je sledil postanek in ogled mesteca Tagernsee.Povzpeli smo se tudi na goro Vallberg ,ki je ponujala razglede na Grossglockner,Zuggspitze in bližnje jezero Tagernsee ,kjer smo se s skokom v hladno jezero ohladili in spočili utrujene noge,ter kot prerojeni nadaljevali pot v vasico Ruhpolding,kjer smo se nastanili v enem od mnogo lokalnih penzionov tega slovitega kraja ,ki slovi predvsem po biatlonu.

FOTOGALERIJA

 

 
  22.08.2016, Borut Zajc:
Bavarska - Tabor odraslih planincev 2016 - 2.del

Četrti dan našega popotovanja je sledil celodnevni vzpon na Hochfeiin,kjer je del poti vodil po poti Via alpina.Pot nas je po ozkih in strmih stezicah pripeljala do razglednega vrha Chiemgauerskih Alp ,kjer se je odprl pogled na Chiemsee in na gore okrog njega,na drugi strani pa na visoke očake narodnega parka Berchtesgaden.Sledil je sestop mimo čudovitih pastirskih planin ,pravi užitek za oko in dušo.Peti dan pa spet natrpan urnik,zjutraj vzpon na Kampen wand.Iz našega izhodišča smo najprej zakorakali na lepo gorsko stezico od koder smo do skalnega vznožja gore potrebovali cca. 3ure zmerne hoje.Na zanimivi gori,ki naj bi imela od daleč obliko petelina,stoji mogočen križ ,ki je največji v Bavarskih Alpah in je s svojimi 12m višine in s svojo samoosvetljenostjo viden od daleč podnevi in ponoči.Pot na vrh je kamnita sledi ji vstop v skalnati predel,ki zahteva veliko previdnosti in trden korak.Pot je dobro označena in zavarovana z jeklenicami tako ,da smo varno in hitro preplezali skalnat in previsen teren pod vrhom in na njem bili nagrajeni z lepim razgledom s tega edinstvenega vrha vse je bilo popolno.Spustili smo se do koče Steiling -Alm,kjer smo se zasluženo okrepčali in peš hitro nadaljevali do bližnje gondole ,ki nas je popeljala v dolino do mesta Acshau od koder smo se z avtobusom prepeljali do mesta Prien.Sledil je prevoz z ladjico po jezeru Chiemsee do otoka Herreninsel,kjer stoji mogočna rezidenca kralja Ludvika 2 Bavarskega grad Herrenchiemsee in čudoviti park okoli njega po vzoru francoskih vrtov.Brez osvežitve v tem velikem jezeru dan seveda ne bi bil popolen zato smo si vodo dobro privoščili.Šesti,žal že zadnji dan smo se z gondolo odpeljali na Rauschber in se po njem sprehodili po njegovi tematski poti Holzgeisterweg in občudovali okolico z mogočnim Watzmannom in Visokimi Turami v ozadju.Ob povratku smo si ogledali še pivovarno z več stoletno tradicijo varjenja piva v kraju Traunstein.V Slovenijo smo prispeli v poznih nočnih urah utrujeni a zadovoljni i polni novih spoznanj.Teden nam bo ostal v spominu po lepem toplem vremenu,po zapolnjenih dnevih do zadnje minute,homogeni skupini pohodnikov iz večih krajev Slovenije,prijaznih domačinih ,ki zelo spoštujejo tradicijo svojega naroda,zgledni urejenosti krajev ob poteh,seveda lepih gora in neokrnjeni naravi.Hvala pripravljalnemu odboru tabora za njihov trud pred in med taborom samim,ki je prispeval k našim nepozabnim doživetjem preživetim na Bavarskem.

FOTOGALERIJA

 

 
  23.07.2016, Borut Zajc:
Ziljske Alpe (Reisskofel in Spitzegel )

Ziljske Alpe so gorstvo v severnih apneniških Alpah  na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ,od južnih jih ločuje periadriatski prelom.Ziljske Alpe se nahajajo med dolinama reke Drave na severu in Zilje na jugu,med Beljakom na vzhodu  in Lienzom na zahodu.V vzhodnem delu med obema dolinama se nahaja najvišje ležeče jezero na Koroškem ,dobrih deset kilometrov dolgo in razpotegnjeno  Belo jezero (Weissensee).Po gorstvu poteka približno 150 km dolga planinska pot ,imenovana Gailtaler Hohenweg.Pravijo,da imena gora nad Ziljsko dolino,ki se končujejo z ;-egel;,izvirajo iz francoske besede;;aiguille;,ki pomeni ;;špica;; Spitzegel,ki smo ga osvojili vsaj iz ene strani,od zahoda,izgleda kot lepa,ostra špica,slovensko ime gore pa je Negal.Precej vrhov v Ziljskih Alpah je razmeroma nizkih in manj privlačnih,na vsakih nekaj kilometrov pa se v grebenu dviguje kakšna visoka,gospodovalna gora.Najprej je tak masiv Dobrača ,nato ostri greben Spitzegla,tu sta še Reisskofel in Jauken.Spitzegel kaže svojo najbolj privlačno plat proti jugu,večji del pobočja je spodaj gozdnat nato višje travnat proti vrhu pa ima slikovite plošče in stolpe.Skalnata pobočja so zelo strma,celotne višinske razlike nad vasjo Obervellach je več kot 1500m.Vrh Spitzegla je dobro obiskan a gneče na njem ni tudi zato ,ker so vzponi nanj kar dolgi in naporni ne lahki in zato niso primerni ravno za vsakogar.Nagrada na vrhu je izjemen razgled in seveda tudi občutek malo ponosa.

Naša skupina je v dveh lepih dneh osvojila tri vrhove višje od 2000m ,prehodila precej gozdov,pašnikov,slikovitih ostrih grebenov v neokrnjeni naravi po napornem prvem pohodnem dnevu okopala in osvežila v najvišjem jezeru na Koroškem,sicer pa četrtem po velikosti.Doživeli smo prijaznost ljudi ,tudi postrežbo v nam  domačem jeziku.Upam,da se v to lepo in urejeno deželo kmalu vrnemo saj nas tam čaka še veliko lepih urejenih poti,ki bi jih bilo škoda ne obiskati,ogledati in posneti tudi nekaj - za domov !

FOTOGALERIJA

 
  09.07.2016, Borut Zajc:
Varno v gore - skupna akcija PD Šaleške doline ( Kamniška Bistrica z okolico)

Na pobudo planinskih vodnikov iz Planinskih društev Šaleške doline smo v letu 2002,ki je bilo proglašeno s strani združenih narodov za mednarodno leto gora ,prvič organizirali skupno akcijo Šaleških planinskih društev z namenom ,da spodbudimo organizirano zahajanje v gore skupaj s planinskimi vodniki in s tem pripomoremo k varnejši hoji po gorah.Letošnja že 15.akcija je potekala v okolici Kamniške Bistrice in gorah okoli nje.Planinci petih PD iz naše doline (PD Velenje,PD Vinska Gora,PD Škale,PD Šmartno ob Paki in PD Šoštanj ) smo lahko izbirali med tremi različnimi potmi različnih težavnostnih stopenj. Na razpolago smo imeli osvojitev Kamniškega vrha (1259m),Konja (1803m) in Male Rinke (čez Žmavčarje) 2289m visoko.Po zaključku vseh treh tur smo se vsi udeleženci (cca preko 60 planincev ) zbrali pred planinskim domom pri izviru Kamniške Bistrice ter ob enolončnici in prepotrebni pijači zaradi zelo soparnega vremena strnili svoje vtise s poti in že načrtovali nove za v prihodnje.

Jaz sem se odločil,da bom prehodil krožno pot iz Kamniške Bele-mimo slapa Orglice ,na sedlo Presedljaj,na vrh Konja s spustom na planino Dol in po Dolskem grebenu do Kraljevega hriba,zato vam to pot lahko tudi podrobneje opišem pa tudi priložene fotografije so narejene med samo potjo. Pot smo pričeli iz parkirišča pred Kamniško Bistrico po kolovozni poti in nato ob Kamniški Beli mimo nekdanje partizanske bolnice iz druge svetovne vojne in groba padlega zavezniškega vojnega pilota,ki je bil neuspešno zdravljen v njej vse do slapa Orglice,ki je žal slabo viden tudi zaradi toplega vremena v teh dneh.Po krajšem počitku se pot prične strmeje vzpenjati v ključih do klopce,kjer je čudovit razgled na okolico.Od razgledišča se spustimo prek hudourniške struge in se nato strmo vzpnemo vse do naše naslednje postaje na slemenu Presedljaj,kjer je križišče večih planinskih poti po okolici.Pot proti Konju postane zahtevnejša,zato si nataknemo tudi varovalne čelade,saj se ob klinih in vrveh pot strmo dviga.Po grebenu pridemo do bolj izpostavljene poti z jeklenicami in kmalu pridemo na vrh Konja z vpisno knjigo in žigom,kjer sledi še skupinsko fotografiranje v dokaz in spomin na naš vzpon.Spust z vrha nas vodi mimo Mlakarjeve kajže na 1650m vse do planine Dol,kjer se zopet srečamo s kolovozno potjo po kateri nadaljujemo desno v smeri Kamniške Bistrice (naravnost vodi pot na Veliko Planino).Iz naše kolovozne poti kmalu skrenemo levo na ožjo pot,po kateri se strmo spustimo po grapi Dolskega grabna na makadamsko cesto in na koncu še na asfaltno podlago v bližini Kraljevega hriba in parkirišča pred spodnjo postajo gondolske nihajke za Veliko Planino.Tako smo uspešno zaključili našo krožno ;;Kraljevsko turo; ,tako imenovano tudi zaradi kar dveh vodnikov s tem priimkom.

FOTOGALERIJA

 
  25.06.2016, Borut Zajc:
Ravenska pot

Na zemljevidu Slovenije je kar osem naselij z imenom Gradišče in Pristava,le za odtenek manj pogostna krajevna imena pa so Brezje,Dolenja vas,Potok in Ravne.Med sedmimi Ravnami,ki so raztresene od Slovenj Gradca do Vipavske doline,imajo daleč največ prebivalcev-blizu 1.100-Ravne pri Šoštanju.Zanje in za pohodnike iz drugih krajev sta Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Ravne uredili krožno Ravensko pot ,ki jo lahko prehodimo v štirih urah.Pot je odlično označena ,na njej pa so tudi štiri kontrolne točke z žigi,ki jih odtisnemo na poseben kartonček.

Ravenska pot se prične pri rekreacijsko -kulturnim centrom (REKS ) v Spodnjih Ravnah,kjer je na lesenem kozolčku vpisna knjiga ,ob njej pa najdemo tudi kartonček za žige.Označena pot se za stavbo pridruži kolovozu,ki se skozi gozd vzpne do skupine hiš. Poslej hodimo večinoma po cesti,ob kateri so hiše,sadno drevje in travniki. Le tam,kjer se nam gozd približa z obeh strani,za njim pa je na desni samotmo drevo ,zavijemo za krajši čas na vzporedno pešpot.Ko prispemo do konca asfaltne ceste,nadaljujemo po kolovozu,s katerega čez nekaj nekaj minut zagledamo ruševine gradu Forhtenek.Na mogočno drevo,kjer je skrinjica z drugim kontrolnim žigom ,je pritrjen list  z orisom grajske zgodovine.Grad so verjetno postavili ob koncu 13.stoletja ,leta 1635 pa so ga močno poškodovali kmečki uporniki,ker ga niso obnavljali je bil že ob koncu 17. stoletja v ruševinah.Na njihov vrh se lahko povzpnemo po strmi stezi ,vendar pri tem ne smemo preveč siliti k prepadnemu robu.

Nadaljevanje do Vrholanovega vrha ( 710m) je povsem drugačno od dosedanje poti saj hodimo po senčni strani gozdnatnega hribovja nad potokom Velunja.Po slabe pol ure hoje se široka gozdna pot vzpne na sleme.Prikaže se samotna domačija ,tik nad njo pa je že vrh z naslednjim žigom RAVENSKE POTI.Z Vrholanovega vrha je lep razgled proti jugu,kjer je na najbližnji vzpetini podružnična cerkev Svetega Duha.Zadaj kipijo v nebo dimniki in hladilni stolpi šoštanjske termoelektrarne,levo od njih je Gora Oljka,povsem v ozadju pa še Posavsko hribovje.Z vrha se po mehki stezi spustimo do ceste,ki pa jo že čez nekaj deset metrov zapustimo in se vzpnemo na Podvelanški vrh (692m).Z njega nadaljujemo po grebenu proti zahodu.Pot se prevesi navzdol in počasi spusti do gozdne ceste.Pri lovski preži zavijemo s ceste na kolovozno pot ,ki se ob njivi prevali v gozd.Kmalu prečkamo še en travnik z lovsko prežo,potem pa se vzpnemo do kmetije Abidnik (700m),kjer odtisnemo še zadnji žig.Pod kmetijo je lepo zidano znamenje,mimo katerega odhitimo v dolino.Že na prvem ovinku pod kmetijo se Ravenska pot loči od makadamske ceste ter čez pašnik in gozd spusti do naslednje domačije.Pri njej se pridruži asfaltni cesti,ki vijuga med njivami ,travniki in drevjem.Kažipoti nas kasneje dvakrat preženejo z nje -prvič na stransko pot ,drugič na kolovoz ,ki se potegne pod samotno kmetijo.Tam se svet odpre in za nami se razgrne gričevje,po katerem smo hodili v minulih urah.Čez nekaj minut se še zadnjič pridružimo cesti,se spustimo v dolino in vrnemo do izhodišča (do REKS-a )

FOTOGALERIJA

 
  18.06.2016, Borut Zajc:
Dan slovenskih planinskih doživetij 2016 - Mozirska koča na Golteh

Letošnji dan planinskih doživetij je potekal v lepem vremenu na nam bližnjih Golteh.Osrednji prireditveni prostor ob kapelici na travniku med smučiščem Morava in Mozirsko kočo je ponujal veliko zanimivih aktivnosti za mlade in nekoliko manj mlade udeležence - planince in ljubitelje narave.Planinski pohodi po bližnji in daljni okolici,turno-kolesarski izlet,orientacijski pohod,plezanje po umetni steni,vesela planinska šola,prihod praporščakov planinskih društev,prikazna vaja gorskega reševanja s pomočjo helikopterja ,nastop planinskih pevskih zborov,nastop mladih harmonikarjev in planinska zabava z živo glasbo ansambla Šepet...

Planinska skupina našega društva je po začetnih težavah s prevozi na izhodišče poti v Florijanu ( dom KS ) nadaljevala pot proti Mostnarju in nato dalje proti Lepi njivi.Pot je speljana deloma po cesti ,kolovozih in seveda tudi po gozdnih poteh.Pot je pregledno markirana za to pa skrbi naše PD  (planinska pot Florjan pri Šoštanju - Šmihel nad Mozirjem- cca dve uri zmerne hoje.)Po zasluženem počitku in jutranji kavici smo pot nadaljevali proti Mozirski planini.Pot je lepa in nezahtevna ,vodila nas je mimo lepo urejenih kmetij ,žal pa je nekaj tudi zapuščenih in še čakajo na boljše čase.Po slabih dveh uricah zmerne hoje smo prispeli do Mozirske koče na Golteh na višini 1356m nmv. Koča je stalno odprta in stoji na južnem pobočju Boskovca,najvišjega vrha Golt ali Mozirskih planin.Prvo kočo je zgradila Savinjska podružnica SPD in jo odprla 5.oktobra 1896,povečali in preuredili pa so jo leta 1920.Leta 1933 so Mozirski planinci zgradili še eno kočo vse koče pa je okupator požgal avgusta 1942.Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo,ki pa je v obširnem gozdnem požaru julija 1950 pogorela,kočo so obnovili in jo odprli septembra 1951.Leta 1973 je PD Celje kočo prodalo Izletniku Celje,leta 1984 pa je kočo prevzelo PD Mozirje in jo temeljito obnovilo in posodobilo in zanjo skrbi še danes in jo leta 2011 še zadnjič temeljito obnovilo tako, da je pripravljena na svoj 120 rojstni dan kljub svoji burni zgodovini. Od koče je lep razgled  na Gornjo Savinjsko dolino z Mozirjem in Nazarjami,Goro Oljko,Celjsko kotlino,Dobrovlje in Menino planino,proti zahodu vidimo Lepenatko ,VelikiRogatec  in Savinjske alpe z Ojstrico,z bližnjega roba vzhodno od koče pa Šaleško dolino ter Paški Kozjak in Pohorje v ozadju.Z Boskovca 1588m nmv pa vidimo tudi Raduho, Peco,Travnik,Komen,Smrekovec in Uršljo goro.

FOTOGALERIJA

 
  21.05.2016, Borut Zajc:
Lepenatka in Veliki Rogatec

Lepenatka je travnat vrh ,ki se nahaja južno od 1557m visokega Velikega Rogatca .Z vrha,ki ima vpisno knjižico in žig se nam odpre lep razgled na že omenjeni Rogatec ,Golte,Menino planino,Kranjsko reber ter proti osrednjim Kamniško -Savinjskim Alpam ,kjer najlepše vidimo Planjavo in Ojstrico.Naša skupina je svojo pot pričela na vrhu cestnega prelaza Črnivec na višini 902m pri znanem gostišču enakega imena.Hodili smo v smeri Kašne planine in z vsakim pridobljenim višinskim metrom postajali boljše volje saj smo svoje vsakodnevne skrbi puščali v dolini za sabo.Prav kmalu smo osvojili vrh Kašne planine imenovane tudi Kranjska reber z vpisno knjižico in štempljem .Po kratkem počitku in prigrizku ter ogledu okolice - najbolj pritegnejo bližnje Kamniško-Savinjske Alpe še vedno precej pod debelo snežno odejo,  zazrli smo se tudi proti nam bližnji Lepenatki -našemu naslednjemu cilju in pohiteli proti njej.Ob poti smo srečevali živino ,ki se je že pridno pasla na sveži travi in pridobivala na teži in kondiciji.Proti vrhu Lepenatke je vedno več gorskega cvetja in zelišč ,kar je posebej veselilo naše ženske predstavnice v pohodniški skupini.Sam vrh Lepenatke je travnat in zelo prostran z lepimi razgledi po okoliških gorah in dolinah saj je bilo vreme kot naročeno za opazovanje okolice.Po skupinski fotografiji smo se odpravili proti bivaku na Kalu 1285m nmv od koder sledi strm vzpon proti Rogatcu.Po namestitvi zaščitnih čelad smo se podali pazljivo zaradi krušečega kamenja in ozke poti z malo varovali proti vršnemu grebenu našega najvišjega dnevnega cilja.Na področju Velikega Rogatca je pred tremi leti v mesecu avgustu divjal velik gozdni požar ,ki je bil ukročen šele po več dneh s pomočjo tudi helikopterskega gašenja in posledice požara in njegova razsežnost so še vedno vidni.  Na vrhu Velikega Rogatca 1557m nmv nas je pričakal leseni križ z zvončkom želja ,ter dva krožeča jadralna padalca nad njim ,ki sta spretno izkoriščala ugodne termične razmere okoli bližnjih vrhov.Po počitku ,okrepitvi ,zadnji skupinski fotografiji tega dne je sledil pazljiv spust v smeri Luč ,kjer smo bili dogovorjeni za prevoz.Lepo smo izkoristili sončno soboto ,škoda le, da nas ni bilo več in se varno in srečno vrnili domov.

FOTOGALERIJA

 
  23.04.2016, Borut Zajc:
Očiščevalna akcija občine Šoštanj (po delu Trške poti )

Čistilne akcije občine Šoštanj se nas je danes udeležilo bolj malo članov PD Šoštanj ,pa vendar smo v lepem vremenu opravili svoje delo na delu naše Trške poti okoli Šoštanja.Zbrali smo se pred Ribiškim domom ob jezeru ,kjer smo od organizatorja akcije Občine Šoštanj prejeli plastične vrečke za smeti in vsak svoje rokavice. Planincem so dodelili področje naše Trške poti zato smo se takoj odpravili po njej in čistili tudi njeno okolico.Pot nas je vodila proti Lokoviškemu grebenu po cesti mimo Tresimirjevega studenca,kjer smo pogasili prvo žejo.Nadalje smo se povzpeli po Lokoviškem grebenu do kmetije Vrhovnik,najvišje točke Trške poti in se nato mimo križišča ,kjer stoji lep lesen križ spustili proti TE Šoštanj.Tu se nahaja eno večjih črnih odlagališč raznih stvari ,ki tja nikakor ne sodijo.Očistili smo še okolico plinske postaje TEŠ,ki očitno postaja nočno pribežališče mnogih vsaj po količini in vsebini odpadkov sodeč.Naša skupna ugotovitev je ,da je Trška pot z njeno okolico po njenih ;pešpoteh; dokaj čista, tam ,kjer pa se približa asfaltiranim cestam pa je smeti zelo veliko.Ob koncu akcije smo se vsi udeleženci zbrali na našem izhodišču ,kjer nam je organizator sicer prijetno utrujenim a zadovoljnim ,ker smo koristno preživeli lepo sobotno dopoldne postregel z dobrim golažem in pijačo.

FOTOGALERIJA

 
  16.04.2016, Borut Zajc:
Buzet - Pot sedmih slapov

Start poti je v Buzetu v hrvatski Istri na parkirišču pivovarne Favorit nato pa se pot vije ob kanalih reke Mirne. Pot kmalu preči reko Mirno prek lesene brvi in kmalu se približa prvemu slapu poimenovanemu Zagon.Pot je vseskozi lepo označena ,vseeno pa je potrebno paziti ,da ne zaidemo sicer pa so Istrski planinci zelo delavni,saj je vsa pot na novo nadelana in opremljena z varovali kjer je to potrebno.Prek Napoleonovega mostu ,ki je svojevrstna atrakcija in odlično ohranjen se prispe v vas Kotle.Nekoč je bila to velika cvetoča vas sedaj pa je praktično nenaseljena in do nje se pride po makadamu.Obratuje le majhna gostilnica - konoba,edina ob celotni poti.Še vedno se vidi blišč nekdanje velike vasi ,na katero spominjajo velika mogočna poslopja ,ki pa so v glavnem zapuščena in v ruševinah.Spodaj pod gostilnico je slikovit peti slap ob poti. Tu je reka v beli kraški kamen izdolbla korita in ustvarila majhne slapiče in tolmune.Na koncu se pred mlinom ,ki ne obratuje več spusti globoko v lep tolmun.Iz Kotel se vrnemo po drugi poti in obiščemo še preostala dva slapova in se po večkratnem prečkamju rečice vrnemo nazaj na izhodišče v Buzet.

Fotografije: Vladimira in Milan Lepko

FOTOGALERIJA

 
  03.04.2016, Borut Zajc:
E6 pot , Iški vintgar-Bloke

Iški vintgar je slikovita soteska med Krimom in Mokrcem.Soteska je zelo ozka in globoka dolina v obliki črke V s strmimi pobočji.Ker ima soteska ponekod skoraj prepadne stene jo nekateri imenujejo tudi vintgar.Vrezana je v obsežne sklade dolomita in apnenca na nekaterih mestih je globoka tudi po več kot 400 metrov.Nastala je zaradi ugrezanja bližnjega Ljubljanskega barja. Veliko višinske razlike so povzročile hitrejše vrezovanje Iške.Ker so bila v hladnejših obdobjih pobočja verjetno manj poraščena je Iška še toliko lažje odnašala gradivo in ga odlagala na Iškem vintgarju.

FOTO;Vladimira Lepko

FOTOGALERIJA

 
  18.03.2016, Borut Zajc:
Planinski večer in otvoritev novih prostorov društva

V petek zvečer smo planinci dočakali otvoritev novih prostorov našega društva.Po več kot leto dni trajajoči obnovi  vile  Lučka smo si jo lahko pobližje ogledali z njeno novo vsebino. Po lanski izselitvi vrtca Šoštanj -enote Lučka so se pričela dolgotrajna in obsežna dela na tem starem objektu na Koroški 13 v Šoštanju.Družno so sodelovali vsi štirje novi najemniki prostorov ter v obnovo vložili veliko svojega prostega časa in moči, seveda po svojih zmožnostih in sposobnostih .Planinci bomo v hiši sobivali skupaj s Šaleškim  alpinističnim odsekom ,Taborniki rodu Pusti grad ter Mladino Šoštanja.Vsi našteti imamo svoje prostore v hiši nekaj prostorov pa je skupnih.(sanitarije,večnamenska dvorana, sejna soba in še kaj bi se našlo.) V hiši je urejen tudi manjši mladinski hotel ,sobica za prosto plezanje in kmalu upajmo tudi manjši gostinski objekt.Na dokončno ureditev čaka še okolica hiše in upamo ,da bo kmalu uspelo urediti še fasado na celotnem objektu.Poleg društvene pisarne smo v kleti hiše pridobili tudi dva manjša prostora za shrambo naše skupne opreme in orodja našega vodniškega in markacijskega odseka na enem mestu ,kar do sedaj ni bilo mogoče.Naši markacisti zgledno urejujejo kar dvanajst planinskih poti v okolici našega kraja v skupni dolžini preko 100km. Novi prostori bodo dali nov zagon in veselje pri urejevanju poti v naravnem okolju - koliko je bilo dela samo pri odpravljanju posledic žledu na naših gozdnih poteh.

Skrbno smo prisluhnili naši članici Vladimiri Lepko ,ki nam je v sliki in besedi predstavila svoji potovanji v zahodno Ameriko in Kanado po njihovih naravnih parkih ,ki presenetijo s svojo raznolikostjo ,lepoto in velikostjo.(največji in najstarejši narodni park na svetu Yellowstone...)Narodni parki v zahodni Kanadi pa s svojimi naravnimi lepotami ,vodnatostjo pokrajine in ostanki ledenikov nikogar ne pustijo ravnodušnega.

Vsak udeleženec je pred otvoritvijo sobe prejel skromno spominsko darilce-malo priponko s simbolom PD Šoštanj,primerno za kamor koli,nato pa je sledilo druženje ,pogovori in manjša pogostitev ter ogled vseh novopridobljenih prostorov . Upam ,da se kmalu srečamo na naslednjem planinskem večeru sedaj ,ko imamo lep skupen prostor za druženje in izmenjavo vtisov z raznih popotovanj.

FOTOGALERIJA

 
  04.03.2016, Borut Zajc:
Občni zbor PD Šoštanj

V petek zvečer smo se člani planinskega društva zbrali na rednem občnem zboru v prostorih gasilskega doma Šoštanj.Najprej smo si ogledali predstavitev nekaj uspešnejših fotografij našega društva na lanskih društvenih izletih,ki so bili dobro izpeljani ,pa tudi vreme nam je bolje služilo kot nekatera prejšnja leta.Nekaj fotografij sta prispevali tudi mentorici planinstva na OŠ KDK Šoštanj iz njihovih izletov saj z njimi sodelujemo že vrsto let.Sledila je simpatična predstavitev sekcije Zlatorog s svojimi fotografijami in prebranim poročilom mlajšega člana .Predsednik društva je opravil pozdravni -otvoritveni govor in izbrano je bilo delovno predsedstvo zbora.V nadaljevanju nas je predsednik društva seznanil z delovanjem le tega v preteklem letu in predstavil plane dela v prihodnje.Sledilo je finančno poročilo blagajničarke in načelnikov odsekov ter vodij sekcij .Tako smo slišali poročilo načelnika vodniškega odseka ,vodje markacistov,ter načelnice za varstvo gorske narave.Svoje delo so predstavili tudi člani sekcij mladine,sekcije Gaberke in Zlatorog.Slišali smo tudi poročilo predsednika nadzornega odbora,ter bili veseli ,da častno razsodišče društva ni imelo dela.Spregovoril nam je tudi predsednik PZS ,naš dolgoletni član društva nas pohvalil in spregovoril nekaj o delu ,ki nas vse čaka v prihodnjem obdobju med drugim tudu o dnevu planincev ,ki bo izveden na bližnji Mozirski planini ob 120-ti obletnici postavitve prve koče na njej. Sledili so pozdravi in vtisi naših gostov iz sosednjih PD z oceno ,da so dobri a je možno to v bodoče še izboljšati in poglobiti z raznimi akcijami.Ob koncu uradnega dela zbora je sledilo še družabno srečanje s prigrizkom za vse udeležence.

FOTOGALERIJA

 
  21.02.2016, Borut Zajc:
Gaberška pot

Lepo sončno nedeljo smo izkoristili za sprehod po Gaberški poti. Pohodniška pot poteka nekako po mejah krajevne skupnosti Gaberke,zaradi posledic rudarjenja se nenehno spreminja ,kar jo vsako leto dela še bolj privlačno in zanimivo.Za pot skrbijo prizadevni domačini Planinske sekcije Gaberke pod okriljem PD Šoštanj.Pot je primerna skoraj za vsakega pohodnika ,je krožna in zanimiva, pot po njej pa traja cca.3ure zmerne hoje .Gaberška pot je verjetno odgovor  na vse sosednje poti - češ vsi že imajo svoje poti pa tudi  matično PD Šoštanj lepo skrbi, seveda ob nepogrešljivi pomoči domačinov za Ravensko pot in pa Trško pot okoli Šoštanja.Prvotna pot nas je peljala vse do Družmirskega jezera,zato omenimo nekaj domačij in krajev ob katerih smo hodili; Ležen,Plešejeva loka,Miklavžinova koča,Kugonič,Bizjak in naprej čez Gorice...Zaradi znanih sprememb na terenu smo tudi Gaberško pot premikali vse bolj proti severu zato so se pojvila nova imena mimo katerih hodimo - le dve večji kmetiji ob novi poti sta ostali od prvotnih po domače se jim reče pri Apatu in Čanču.Sama pot je lepo označena ,seveda ne kot prave planinske poti.Smerna tabla je rumene barve v kateri je graviran napis ;; Gaberška pot ;;.Na oglasni deski Planinske sekcije Gaberke pred gasilskim domom v Gaberkah je zemljevid poti in tam se krožna pot običajno začne in po kakšnih treh urah zmerne hoje tudi konča.Torej najprej gasilski dom Gaberke,nato proti igrišču Vrhe,pot se nadaljuje proti Apatu,Honkre,Jernej...Če se boste slučajno izgubili pa le vprašajte prijazne domačine ob poti, kod in kam saj vam bodo sigurno radi svetovali in pomagali.

FOTOGALERIJA

 
  16.01.2016, Borut Zajc:
Gora Oljka - Pohod ,,Zdravju naproti,,

Na 733m nmv visokem hribu se  že od leta 1757 veličastno razkazuje dvostolpna cerkev ,ki popotniku pritegne pozornost prav z vseh strani.Gora Oljka je kraški osamelec in izredno razgleden vrh.Planinski dom stoji tik pod vrhom v nekdanjem župnišču ,ki so ga najprej uredili celjski planinci in so ga leta 1959 predali novoustanovljenemu PD Polzela ,ki zanj še vedno zgledno skrbi in je zato tudi dobro obiskan skozi vse leto.Gora Oljka je dobila ime po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja ,kjer je upodobljen Jezus na Oljski gori.Pred tem so ji rekli Dobrič,po zadnjem naselju na njenem pobočju.Ta gora se prvič omenja davnega leta 1234.Takrat so ji pravili Križna gora ,ker je nanjenem vrhu ,morda že takrat,zagotovo pa od sredine 17. stoletja stal velik križ ,ob njem pa najbrž tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže.Današnja cerkev ,posvečena sv. Križu,je bila zgrajena v razmahu romanj na Slovenskem ,v letih 1754 do 1757.Znan je celo mojster,ki jo je delal-Janez Nepomuk Maier.Svetišče je zidano v baročnem slogu. Stavba ima tloris deteljice in njena arhitektura je skoraj v celoti ohranjena tako ,kakor je bila prvotno narejena.

Planinci iz Šoštanja smo se tudi letos udeležili tradicionalnega pohoda ob bližnjem dnevu sv. Neže ,ki ima posebno mesto v svetišču na Gori.Na pot smo se podali iz Šoštanja od koder vodi markirana pot vse do vrha in jo zgledno urejuje markacijski odsek našega društva.Pred domom so nam vsem udeležencem pohoda člani PD Polzela pripravili topel čaj in trdo kuhano jajce. Po verovanju se  namreč prav ob godovanju sv. Neže tudi (kuram rit odveže ) to pomeni ,da kokoši nesnice pričnejo redno s svojo proizvodnjo po zimskem zatišju,odtod tudi sveže trdo kuhano jajce za spomin, tega včasih pomembnega dogodka , ko hrane ni bilo v izobilju.Pravočasno ,po poti vzpona smo se vrnili v dolino,da smo lahko še v ,,živo po TV,, prisostvovali osvojitvi naslova svetovnega prvaka v smučarskih poletih našega Petra Prevca.Ja ,res lepa, sončna prav nepozabna sobota.

FOTOGALERIJA

 
  09.01.2016, Borut Zajc:
Pohod Rogla - Osankarica

Kot že vrsto let smo se tudi letos planinci udeležili že sedemintridesetega jubilejnega pohoda v spomin Pohorskemu bataljonu.Le ta že vrsto let poteka na relaciji od Koče na Pesku (Rogla ) preko Osankarice do vasi Kot nad Oplotnico.Letošnjega pohoda smo se kot že večkrat udeležili skupaj s sosednjim PD Velenje zaradi ugodnejšega prevoza pa vendar se nas je nabralo le dobrih dvajset verjetno tudi zaradi slabšega vremena v zadnjih dneh.Avtobus nas je preko Rogle pripeljal do koče na Pesku od koder smo po plačilu simbolične startnine in prejetega  krofa nadaljevali pot po pohorskih gozdovih.Vreme je bilo ves čas vlažno in turobno,snega malo vzdušje pa pravo planinsko.Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli do željenega kraja Treh žebljev. Tu je bilo že vse pripravljeno za svečano proslavo z visokim državnim vodstvom v ospredju.

Pohorski bataljon je bila partizanska enota ustanovljena 11. septembra 1942 na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev ,ki so na Pohorje prispeli iz Dolenjske,Šaleške in Savinjske doline. 8.januarja 1943 je okoli 2000 mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici.Partizani so se borili dve uri in pol,dokler ni bilo vseh 70 prisotnih ubitih. Padec Pohorskega bataljona je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem.Poslednja borba Pohorskega bataljona je bila velika moralna spodbuda v nadaljnjih bojih z okupatorjem ,sedem ubitih članov pa so kasneje razglasili za narodne heroje.

Po končani proslavi smo se odpravili proti bližnji koči na Osankarici od koder smo pot peš nadaljevali še do vasi Kot nad Oplotnico,kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal do športne dvorane v Zrečah,kjer je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Toti Štajerci .PD Zreče je pripravilo tudi bogat srečolov.Proti večeru smo se zadovoljni varno pripeljali domov. (eni utrujeni od poti,drugi pa od plesa in še česa! )

FOTOGALERIJA

 
 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12 
Prikaz: 21 - 40 od 227
 
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -