Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Fotogalerije:
17.06 - 31.08.2019
Poletno branje in vrečke poletnega branja
01.07 - 31.08.2019
Izposojna razstava
01.07 - 31.08.2019
Poletna razigranost
01.07 - 31.08.2019
Zvone A. Čebul, zbiratelj: V poletu skozi Šoštanj
01.07 - 31.08.2019
Poletno branje

 Športne prireditve
20.07 - 21.07.2019
[planinstvo] Planinska tura Škednjovec (2309 m), Mali in Veliki Draški vrh (2243 m)
20.07 - 21.07.2019
[planinstvo] Planinski izlet Planina Krstenica in Viševnik (2050 m)
10.08 - 11.08.2019
[planinstvo] Planinski izlet in tura v Naravnem parku Ela (Davos - Švica)
17.08 - 24.08.2019
[planinstvo] Planinski tabor za osnovnošolce ČEZSOČA 2019
25.08.2019
[planinstvo] Planinska tura Kamniška Bistrica (600m) – Kalška gora (2047m)

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
Stojan Špegel
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12 
Prikaz: 1 - 20 od 235
Iskanje:  
  25.06.2019, Borut Zajc:
Ravenska pot

Letos Ĺľe petnajstiÄŤ zapored izveden pohod po Ravenski poti ob dnevu drĹľavnosti.

Ravenska pot

Na zemljevidu Slovenije je kar osem naselij z imenom Gradišďż˝e in Pristava,le za odtenek manj pogostna krajevna imena pa so Brezje,Dolenja vas,Potok in Ravne.Med sedmimi Ravnami,ki so raztresene od Slovenj Gradca do Vipavske doline,imajo daleďż˝ najveďż˝ prebivalcev-blizu 1.100-Ravne pri Šoštanju.Zanje in za pohodnike iz drugih krajev sta Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Ravne uredili kroďż˝no Ravensko pot ,ki jo lahko prehodimo v štirih urah.Pot je odliďż˝no oznaďż˝ena ,na njej pa so tudi štiri kontrolne toďż˝ke z ďż˝igi,ki jih odtisnemo na poseben kartonďż˝ek.

 


Ravenska pot se priďż˝ne pri rekreacijsko -kulturnim centrom (REKS ) v Spodnjih Ravnah,kjer je na lesenem kozolďż˝ku vpisna knjiga ,ob njej pa najdemo tudi kartonďż˝ek za ďż˝ige.Oznaďż˝ena pot se za stavbo pridruďż˝i kolovozu,ki se skozi gozd vzpne do skupine hiš. Poslej hodimo veďż˝inoma po cesti,ob kateri so hiše,sadno drevje in travniki. Le tam,kjer se nam gozd pribliďż˝a z obeh strani,za njim pa je na desni samotmo drevo ,zavijemo za krajši ďż˝as na vzporedno pešpot.Ko prispemo do konca asfaltne ceste,nadaljujemo po kolovozu,s katerega ďż˝ez nekaj nekaj minut zagledamo ruševine gradu Forhtenek.Na mogoďż˝no drevo,kjer je skrinjica z drugim kontrolnim ďż˝igom ,je pritrjen list  z orisom grajske zgodovine.Grad so verjetno postavili ob koncu 13.stoletja ,leta 1635 pa so ga moďż˝no poškodovali kmeďż˝ki uporniki,ker ga niso obnavljali je bil ďż˝e ob koncu 17. stoletja v ruševinah.Na njihov vrh se lahko povzpnemo po strmi stezi ,vendar pri tem ne smemo preveďż˝ siliti k prepadnemu robu.

 

 

 Nadaljevanje do Vrholanovega vrha ( 710m) je povsem drugaďż˝no od dosedanje poti saj hodimo po senďż˝ni strani gozdnatnega hribovja nad potokom Velunja.Po slabe pol ure hoje se široka gozdna pot vzpne na sleme.Prikaďż˝e se samotna domaďż˝ija ,tik nad njo pa je ďż˝e vrh z naslednjim ďż˝igom RAVENSKE POTI.Z Vrholanovega vrha je lep razgled proti jugu,kjer je na najbliďż˝nji vzpetini podruďż˝niďż˝na cerkev Svetega Duha.Zadaj kipijo v nebo dimniki in hladilni stolpi šoštanjske termoelektrarne,levo od njih je Gora Oljka,povsem v ozadju pa še Posavsko hribovje.Z vrha se po mehki stezi spustimo do ceste,ki pa jo ďż˝e ďż˝ez nekaj deset metrov zapustimo in se vzpnemo na Podvelanški vrh (692m).Z njega nadaljujemo po grebenu proti zahodu.Pot se prevesi navzdol in poďż˝asi spusti do gozdne ceste.Pri lovski preďż˝i zavijemo s ceste na kolovozno pot ,ki se ob njivi prevali v gozd.Kmalu preďż˝kamo še en travnik z lovsko preďż˝o,potem pa se vzpnemo do kmetije Abidnik (700m),kjer odtisnemo še zadnji ďż˝ig.Pod kmetijo je lepo zidano znamenje,mimo katerega odhitimo v dolino.ďż˝e na prvem ovinku pod kmetijo se Ravenska pot loďż˝i od makadamske ceste ter ďż˝ez pašnik in gozd spusti do naslednje domaďż˝ije.Pri njej se pridruďż˝i asfaltni cesti,ki vijuga med njivami ,travniki in drevjem.Kaďż˝ipoti nas kasneje dvakrat preďż˝enejo z nje -prviďż˝ na stransko pot ,drugiďż˝ na kolovoz ,ki se potegne pod samotno kmetijo.Tam se svet odpre in za nami se razgrne griďż˝evje,po katerem smo hodili v minulih urah.ďż˝ez nekaj minut se še zadnjiďż˝ pridruďż˝imo cesti,se spustimo v dolino in vrnemo do izhodišďż˝a (do REKS-a )

 
  09.06.2019, Borut Zajc:
Ĺ MIHEL - SMREKOVEC (1. Turno - kolesarski izlet sekcija PD )

Na letošnjo Binkoštno nedeljo je deveterica gorskih kolesarjev opravila prvi turno - kolesarski izlet v pogorje Smrekovca.

Z organiziranim prevozom smo se skupaj z vodnikom društva PrimoĹľem od lani tudi turno - kolesarskim vodnikom z licenco PZ Slovenije odpeljali do Šmihela nad Mozirjem. Tu na višini 712 m smo prisluhnili predstavitvi naÄŤelnika naše sekcije o poteku današnjega dne ,predstavitvi trase ,po kratkem pregledu koles in naše pripadajoÄŤe opreme smo se po asfaltni cesti odpeljali v smeri Golt.Kmalu smo opazili manjše kriĹľišÄŤe,kjer smo se usmerili proti KoneÄŤki planini.Asfaltno podlago je kmalu zamenjal makadam ,ki nas je po daljšem klancu - strokovno imenovanem (V3 ) v gosko - kolesarskem jeziku pripeljal na KoneÄŤko planino,kjer smo bili potrebni krajšega poÄŤitka nato pa je sledilo kolesarjenje po planinah imenovanih PotoÄŤka,Pleška in NaraloÄŤka in nato spust ( S3 ) do sedla Kal.Usmerili smo se proti Atelskemu sedlu in nato proti Domu na Smrekovcu na 1377 m višine.DoÄŤakali smo glavni poÄŤitek  in se okrepÄŤali z dobro domaÄŤo planinsko hrano,hvala lokalnemu sponzorju za njegovo lepo gesto.Po poÄŤitku ter pogovoru in analizo dosedanjega izleta smo se pripravili na dolg in zahteven spust vse do Šoštanja,kar 1000 višinskih metrov ,ki smo ga veÄŤkrat prekinili , da je vodnik lahko opozoril na razmere na doloÄŤenih odsekih,na nevarnosti ,ki preĹľijo na poti na razliÄŤnih podlagah,da smo se vsi zdravi in zadovoljni vrnili nazaj v dolino.PreĹľiveli smo lep vroÄŤ dan v bliĹľini svojih domov,se nauÄŤili veliko novega o voĹľnji po terenu zato komaj ÄŤakamo naslednji izlet turno -kolesarske sekcije našega planinskega društva.Iskrena hvala vsem ,ki so pomagali pri izvedbi tega malo drugaÄŤnega planinskega izleta.

 
  25.05.2019, Borut Zajc:
Kri�ka gora in Tolsti vrh

Kriška gora (staro ime Gojška planina, po kraju Gozd (v lokalnem nareďż˝ju izgovori kot Gojzd, Trďż˝iďż˝anom znana tudi kot Kokovnica) je dobrih 5 kilometrov dolg greben, ki se razprostira vzhodno od Trďż˝iďż˝a, zahodno od Storďż˝iďż˝a, juďż˝no od Košute in severno od Golnika ter Udin boršta. Ime je gora dobila po vasi Kriďż˝e, ki leďż˝i tik ob njenem vznoďż˝ju. Na 1471 m stoji Koďż˝a na Kriški gori, do katere iz vasi Gozd poteka tovorna ďż˝iďż˝nica. Najvišji vrh grebena je Tolsti vrh (1715 m). Vďż˝asih zahodnega dela grebena ni prerašďż˝al gozd, saj so senoďż˝eti redno kosili in pokošeno travo namenili za krmo konjev v kriški vojašnici.

Kriška gora ni ime za posamezno goro ali vrh, ampak za dobrih 5 kilometrov dolg greben v Kamniško-Savinjskih Alpah zahodno od StorĹľiÄŤa. Ima dve pohodnikom priljubljeni toÄŤki: na njenem zahodnem delu na prisojni MeĹľnarjevi senoĹľeti stoji Ĺľe omenjena KoÄŤa na Kriški gori (1471 m), na njenem skrajnem vzhodnem delu pa jo zakljuÄŤuje Tolsti vrh, ki je s 1715 m tudi najvišji vrh grebena. Obe toÄŤki sta povezani s ÄŤudovito, razgledno grebensko potjo, ki nam omogoÄŤa lepo kroĹľno turo.

 

Na Kriško goro vodi veÄŤ poti, kot bi jih ÄŤlovek zmogel na prste obeh rok prešteti in tudi izhodišÄŤ je veliko razliÄŤnih. Za vse tipe in okuse obiskovalcev tega lepega dela Slovenije.Naša pot nas je vodila od ZavetišÄŤa v Gozdu ,lepo urejenega planinskega doma z okolico na višini 890 m pa vse do Tolstega vrha ,ki je s svojimi 1715m tudi najvišji vrh grebena.Po grebenski poti smo kmalu prispeli do koÄŤe na Kriški gori,kjer je zaÄŤelo rahlo deĹľevati.Spust do našega izhodišÄŤa smo opravili v deĹľju po lepo oznaÄŤeni poti varovani tudi z jeklenico,kjer je to potrebno vse do našega izhodišÄŤa ,kjer nas je ÄŤakal prevoz proti domu.

 
  01.05.2019, Borut Zajc:
ŠTEHARNIKOV VRH - 1018 m

V naslovu imenovan hrib leži na Koroškem ,natančneje med rekama Dravo in Mežo in se po svoji dolžini razteza med Dravogradom na vzhodu in sedlom Holmec na zahodu.Na južnih pobočjih tega hriba  ležijo slovenski javnosti iz Vorančevih črtic in povesti poznane vasi Šentanel,Jamnica,Strojna in Brinova gora.Izhodišče našega pohoda so bile Ravne na Koroškem ,kjer smo po za nekatere obvezni jutranji kavici nadaljevali peš proti našemu cilju,ki ga domačini po domače imenujejo Šteharski vrh.Hodili smo po stezah in kolovozih ter ves čas opazovali sosednjo Peco ,ki je še bogato zasnežena.Med potjo smo opazovali samotne kmetije,ter goste koroške gozdove in kmalu smo se znašli na Šteharnikovem vrhu,kjer smo si na klopi odpočili ,se vpisali v vpisno knjigo ,pomalicali in nadaljevali navzdol po drugi poti proti lepo obnovljeni cerkvi Sv. Križa.Med potjo smo premagovali podrta drevesa,ter opazovali posledice moči narave.Prispeli smo do ceste proti Libeličam in kmalu uzrli Dravograjsko jezero,kjer nas je že čakal prevoz proti domu.

Lovro Kuhar - Prežihov Voranc ( 1893 - 1950 )

Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož (član politbiroja CK) KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.

 

Slike iz italijanskega policijskega zapora (1943)

 

Po ustanovitvi OF se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki MVAC in ga predali Italijanom. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v Begunje in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež gestapa v Berlin. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg Ljubljanske pokrajine in Primorske sestavljali tudi Gorenjska in Štajerska, a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil v domači kraj. Postal je tudi predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

 

 
  06.04.2019, Borut Zajc:
Velika Kapela (HR ) 1534 m

Velika Kapela je del gorskega masiva Kapele na Hrvaškem ,ki skupaj z Malo Kapelo povezuje Gorski kotar z Velebitom.Velika Kapela ,ki spada v Dinarsko gorovje je severo zahodni del gorskega masiva Kapele s površino okoli 2300  kvadratnih km. Razprostira se od Gorskega kotarja na zahodu do Male Kapele in Like na vzhodu od Ogulinske doline na severu do primorja ob Vinodolskem kanaku na jugu.Sestavlja jo več planin in vrhov.Bjelolasica z najvišjim vrhom Kulo (1536 m) je tudi najvišji vrh Velike Kapele. Za Veliko Kapelo so značilni pašniki,prostrani iglasti gozdovi ,ostro gorsko podnebje in pomanjkanje vode.

Naš obisk smo pričeli v mestecu Ogulin ,ki je pred stoletji imel pomembno vlogo pred vdorom Turkov proti severu danes pa je to mirno mestece severno od našega planinskega cilja Kleka.Ogledali smo si zanimiv muzej v stari utrdbi najbolj pa nas je navdušila planinska zbirka ter prispevek Hrvatov v himalaizmu v novejšem času.Sam vzpon do planinske postojanke pod Klekom ni nič posebnega sledila pa je še urica vzpona pod ostenji varovana z močno mornarsko vrvjo,kjer je to pač potrebno.Na samem vrhu smo se malo razgledali ,okrepili in skupno fotografirali nato pa po poti pristopa pohiteli proti dolini od koder smo se odpeljali do morja v kraj Novi Vinodolski,kjer smo tudi prespali .Zjutraj smo prehodili peš pot med Novim Vinodolskim in Crikvenico v zaledju imenovano ,,Put Kuša i Krša ,,  v dolžini menda kakšnih 17 km z lepimi razgledi na morje in bližnje otoke ter opazovanju flore ob poti.Žal nas je pred koncem poti zajelo deževje ,ki pa ni moglo skaziti dobrega razpoloženja poskrbelo je le še za več smeha med preoblačenjem med potjo pa tudi pred prevozom iz Crikvenice proti domu.Preživeli smo dva lepa družabna dneva v prijetni naravi,videli in doživeli marsikaj zanimivega se še malo bolj spoznali med sabo in si obljubili ,da se še srečamo ob kakšni naslednjih akcij društva.

 
  30.03.2019, Borut Zajc :
Dovžanova soteska in Udin boršt

Na letošnjem naravovarstvenem izletu smo obiskali Gorenjsko in sicer Tržič z okolico.Dovžanova soteska je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji.To slikovito dolino ,ki leži 3.2 km severovzhodno od Tržiča,je tok Tržiške Bistrice vrezal globoko v osrčje Karavank in odkril najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika starih do 300 milijonov let.Med sprehodom skozi sotesko smo spoznali fosile,kamnine ,okamnele ostanke morskih živali in rastlin. 

Nad podeželskimi rodovitnimi ravnicami med Naklom,Tržičem in Kranjem se skrivnostno in nekoliko vzvišeno dviga obsežna ledeniško -rečna terasa Udin boršt.Njegova izrazita naravna značilnost je v tem ,da je površje v večini sestavljeno iz za vodo propustnega konglomerata.Posledica tega je preluknjanost s številnimi podzemnimi kraškimi pojavi.Povsod so posejane jame in brezna zato je pazljivost zelo primerna,klub temu pa smo si ogledali Arneževo luknjo,Kačjo jamo,vrtače in dihalnike ter zatrepne doline....

 
  09.03.2019, Borut Zajc:
Po Krasu - (Trstelj,Cerje,Vipavski Križ...)

Tokrat smo se odpravili na Kras.Prehodili smo Bricevo planinsko pot,ki je polna pomnikov iz prve svetovne vojne,ki govorijo o bolečini in smrti,o upanju in usmiljenju.Vojna v Posočju je še danes globoko vtisnjena v posoško in kraško površje.Med pohodom po Bricevi planinski poti smo osvojili kar šest vrhov opremljenih z vpisnimi knjigami. Z lahkoto smo osvojili Fajtl hrib,Veliki vrh,Renški vrh,Vrtovko,Stolovec in Stol.Med potjo smo opazili tudi strelske jarke,kaverne in ,,mulatjere,, ,vodne zbiralnike,ki nemo pričajo o bojih na teh tleh.Ob koncu poti smo zagledali pomnik miru na Cerju z razglednim stolpom,muzejsko zbirko in informacijskim centrom ter lepo urejenim gostinskim lokalom,ki so pomembna točka na Poti miru od Alp do Jadrana,ter odlično izhodišče za odkrivanje dediščine prve svetovne vojne na Krasu.Kasneje smo obiskali še Vipavski Križ ,kulturni spomenik,ki se je izoblikoval na okrog 100 m visokem slemenu griča v sredini Vipavske doline.V času rimskega cesarstva je v bližini potekala pomembna cestna povezava med Oglejem in Ljubljano.Po ogledu je sledila še degustacija lokalnega vina v grajski kleti kar je bilo pravo presenečenje za osemindvajset udeležencev ob koncu pohodniškega dne.

 
  01.03.2019, Borut Zajc :
Volilni občni zbor

Planinci smo se tudi letos ,kot že vrsto let do sedaj zbrali prvi petek v mesecu marcu na svojem rednem letnem občnem zboru v prostorih gasilskega društva Šoštanj - mesto,ki nas prijazno gosti že dolga leta.Med uvodnim štetjem udeležencev zbora ,zaradi pravilnika o volilnih občnih zborih nam je zapel oktet Zavodnje planinsko himno in še dve domači pesmi nato pa nam je komisija sporočila ,da nas je blizu osemdeset in smo lahko začeli z resnim delom,tako ,da je delovno predsedstvo zasedlo svoja mesta.Ogledali smo si še film z zgodovinskimi fotografijami izpred mnogih let ,nekaj iz bližnje preteklosti pa seveda tudi o še svežih dogodkih v društvu preko celega lanskega leta za kar zgledno poskrbi naša Vladimira menda že od leta 2005 dalje.Sledila so poročila predsednika, blagajničarke,nadzornega sveta,častnega razsodišča društva.Pozorno smo prisluhnili tudi načelniku vodniškega odbora,markacistov,vodij sekcij Gaberke,Zlatorog,Mladinskega odseka,ter predstavnika odseka za varstvo narave pa tudi novejšega odseka turnega kolesarstva ,ki bo upajmo prava popestritev v našem PD.Soglasno smo izbrali nov upravni odbor društva,ki je resda skoraj popolnoma v stari postavi a menda so bili že do sedaj zelo zadovoljni z nami po pričevanju člana upravnega odbora PZS,ki nas je pohvalil in zaželel uspešnega dela še naprej,ravno tako kot tudi župan občine Šoštanj,ter najstarejši bivši še živeči predsednik PD Šoštanj,ki se je prav tako prijazno odzval našemu vabilu ob našem visokem jubileju 115 letnici organiziranega planinstva v Šoštanju.Sledili so pozdravni govori gostov iz sosednjih društev,ter razprava ,ki se je še posebej razvnela po uradnem zaključku zbora ,ko smo poskrbeli za manjšo pogostitev vseh udeležencev.Smelo smo si zadali cilje za prihodnji dve leti in upam ,da jih bomo kar največ tudi uresničili.

 
  16.02.2019, Borut Zajc:
Smrekovec - po Šilijevih vlakah...

Letos , že desetič zapovrstjo smo se planinci iz vse Šaleške doline udeležili spominskega pohoda na Smrekovec.Milan Pogorelčnik - Šili je bil ljubitej narave ,gozdar,planinski vodnik ,ki nas je mnogo prezgodaj zapustil in njemu v spomin se vsako leto udeležujemo zimskega planinskega pohoda na Smrekovec po njemu najljubših gozdnih vlakah - poteh za spravilo lesa v dolino.Zbrali smo se v Belih Vodah pri Savineku,kjer nas vedno prijazno pričakajo s čajem in še čem.Pot smo z nekaj zmogljivejšimi avtomobili nadaljevali do Encla,kjer smo zagrizli strmo v sneg po današnji prvi gozdni vlaki.Prešerno vzdušje in pogovori med prijatelji večinoma dveh sosednjih planinskih društev (PD Velenje in PD Šoštanj) nam je precej skrajšalo pot in v lepem toplem, sončnem vremenu smo kmalu ugledali piramido na vrhu Smrekovca.Lani je bilo precej drugačno vreme popolnoma zimsko z vetrom a vseeno se nas je zbralo preko petdeset tako kot letos.Po skupinskem fotografiranju smo se spustili do planinskega doma pod Smrekovcem ,kjer sta nas že čakala oskrbnika s svojim znamenitim Smrekovškim piskrom - dobro enolončnico za katero je kot še vedno dosedaj s svojim sponzorstvom poskrbelo Žagarstvo Mazej iz Belih Vod.Sledilo je prijetno druženje vpis udeležencev v spominsko knjigo ,ki je zgledno urejena od prvega pohoda dalje.Pod vodstvom planinskih vodnikov obeh društev smo se vsi varno vrnili do izhodišča in si obljubili ,da se ,če prej ne prihodnje leto zopet snidemo na Šilijevih vlakah pod Smrekovcem.

 
  19.01.2019, Borut Zajc:
Gora Oljka - Pohod zdravju naproti...

Kot vsako leto smo se tudi letos nekateri člani društva udeležili pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko.Pohod že več let zapored zgledno organizira PD Polzela ,ki pred planinskim domom vsakega udeleženca pričaka s toplim čajem in trdo kuhanim jajcem v spomin na Sv. Nežo ,ki goduje v teh dneh in tradicionalno - "kuram rit odveže". Naše društvo pot iz Šoštanja preko Lokovice do Gore Oljke zgledno urejuje in člani jo večkrat letno tudi preizkusimo.Tudi letos se je na vrhu zbralo veliko pohodnikov iz vseh strani , prišli so po različnih poteh in letos po nekaj sušnih letih proti vrhu izkusili letošnji prvi sneg in pravi zimski pohod v lepem mirnem vremenu.Lepo je bilo pred in v domu ,možno si je bilo ogledati notranjost cerkve z jaslicami ali preprosto se pogovoriti s planinskimi somišljeniki...

 
  06.01.2019, Borut Zajc:
ŠMOHOR in MALIČ

Naš prvi letošnji izlet smo opravili na Šmohor in njemu bližnji Malič.Planinski dom Šmohor stoji na jasi tik pod temenom na vzhodni strani zaobljenega vrha Šmohor na višini 784m.Številne pohodnike in kolesarje poleg gostinske ponudbe planinskega doma in prostornega vrha vabi tudi cerkvica sv. Mohorja ,katere starost sega v davno sredino 15. stol.Pred cerkvijo se bohotijo tri mogočne stoletne lipe ,ki baje izganjajo zle duhove zato je njihova senca predvsem poleti blagodejna.Od cerkvice so lepi razgledi po okolici še lepši pa iz 45minut oddaljenega hriba proti vzhodu imenovanega Malič visokega 936m.Od tod se vidi proti jugozahodu Lisco in Bohor,v smeri juga Kum,na zahodu so Gozdnik ,Mrzlica in Kal,proti severu pa naša Šaleška dolina z Uršljo goro.Spustili smo se v smeri Liboj in obiskali še Dom na Brnici 457m visoko ,kjer smo si oddahnili in se okrepili ter nadaljevali pot proti našima osebnima voziloma saj se nas je današnjega izleta udeležilo žal le osem pohodnikov.

 
  26.12.2018, Borut Zajc:
Pohod Topolšica - Lomek - Sleme

Tradicionalni pohod PD Šoštanj na državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti je letos potekal že enajstič zapovrstjo.Zbrali smo se kot vedno ob osmi uri zjutraj pred starim bazenom v Topolšici in od tam po kratki uvodni  predstavitvi pohoda  iz ust tokratnega glavnega vodnika Bojana pričeli vzpon mimo bolnišnice  proti Lomu. Po kratkem strmem delu smo prišli do Adama ,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije.Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz ,ki pripelje na vrh planote Lom.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno, tako ,da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije ,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika naprej nas pot vodi po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Ravsa domačije ,ki stoji tik pod samim vrhom Loma na njegovi najvišji točki imenovani Lomek- 884m visoko stoji obeležje ,ki je tudi najvišja točka Topolšice.Od tod se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka.Od tu dalje po novo asfaltirani cesti prispemo do Žlebnika.Vseh trideset današnjih udeležencev in psička Tara posedemo pred domačijo in si ogledamo lani zgrajeni spominski objekt postavljen v spomin prerano preminulemu partizanskemu pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu,domačinu iz Šoštanja.Prav na tem mestu je pesnik Kajuh leta 1944 izgubil svoje mlado življenje,Občina Šoštanj pa se je svojemu pesniku poklonila ob 95. obletnici njegovega rojstva s spominskim objektom ,kjer je celostenska predstavitev življenske poti pesnika Kajuha v slovenskem in angleškem jeziku,multivizija s kratkimi filmi ter sodoben pesnikov kip,prostor z mizami in klopmi pa lahko sprejme do šestnajst obiskovalcev pod streho.Pot nadaljujemo z vzponom po gozdu do Orla od koder je le še nekaj sto metrov do doma na Slemenu ,kjer nas prijazno sprejmejo z brezplačnim čajem in šilcem domačega žganja.Kasneje smo se okrepčali z dobrim ričetom ali golažem ter poskrbeli za izsušena grla.Ob koncu sta se nam glavni vodnik Bojan in predsednik društva Jure zahvalila za udeležbo ter nam zaželela prijetne praznike in srečo v prihajajočem letu.Po spominskem fotografiranju pred domom počasi sestopimo v smeri Zavodenj,kjer nas na parkirišču pri Kavčnikovi domačiji pričaka šofer z avtobusom in nas varno odpelje v dolino do naših jutranjih izhodišč.V lepem vremenu smo izpeljali naš zadnji letošnji planirani izlet in se za letos poslovili med sabo.

 

SREČEN,VAREN IN USPEŠEN KORAK V LETU 2019!

 
  08.12.2018, :
Obisk v Slovenj Gradcu

V petek smo preživeli čudovito in poučno dopoldne s tečajniki bridgea v Slovenj Gradcu. Pa še kdaj!

 
  20.11.2018, :
Še zadnje brezpotje pred snegom

 

Pa še zadnja pred snegom, je bila visokogorska tura, brezpotje, tam v osrčju Julijskih Alp. Sedem žensk ter vodnika Primož in Janez, smo se v nedeljo 19. 11. 2018 podali v objem Triglavskega narodnega parka. Na parkirišču v bližini Planine Blato (1.147 m) nas je pozdravil jutranji mraz, naletavanje snežink nas je spomnilo, da v visokogorju vladajo že precej zimske razmere. Tišina in zaprte planšarske koče so nas pričakale tako na planini v Lazu (1.560 m) kot na poti mimo planine Dedno polje (1.560 m). V nadaljevanju smo po markirani poti obšli Kredo, močan veter pa je razpihal trdovratne meglice, in s tem poskrbel za veličasten pogled na naš prvi cilj, Prvi Vogel (2.181 m). Po strmem skalovju in drobirju ,tik pod ostenjem Kopice ter Slatne, smo nadaljevali po brezpotju ter se na sedlu usmerili levo. Čakal nas je zahteven vzpon s »poplezavanjem« in na vrhu poplačilo za trud. Čarobni razgledi na Debeli Vrh, Stoge, Ograde in druge vršace, če se niso ravno skrivali za sivimi meglami. Pa seveda na naša naslednja cilja, ki se skupaj s Prvim Voglom dvigujejo nad dolino Za Kopico ter Globoko konto, Srednji Vogle (2.227 m) ter Zadnji Vogel (2.327 m). Na njiju nas je vodila oz. bolje rečeno z močnimi sunki vetra odmajala grebenska pot. Na Zadnjem Voglu ponovno fenomenalni pogledi, le »očak« in njegovi bratje se niso želeli pokazati. Se je pa zato pred nami mogočno bohotila Mala Zelnarica (2.310 m), ki se dviga med Dolino Triglavskih jezer ter dolino Za Kopico. Previdnost ob sestopu iz Zadnjega Vogla po drobirju in skalovju do sedla Vrata (2.192 m) je bila nujno potrebna. Tukaj se je del ekipe spustil naprej v dolino proti planini Dedno polje ter nadaljevala do izhodišča. Druga skupina se je po markirani poti usmerila naprej proti Mali Zelnarici , katere vrh nas je nagradil s pravljičnim pogledom na eno izmed Triglavskih sedmerih jezer, tako imenovano »Ledvičko«. Zaradi močnega vetra, mraza, pa tudi kratkega dne, se na nobenemu od vrhov nismo zadrževali predolgo. S sestopom, ki je bil na določenih mestih, predvsem zaradi krajših snežišč, dokaj zahteven, smo nadaljevali pod vznožjem Tičaric. S pogledom nazaj je pozno popoldansko sonce zlato obarvalo vrhove, ki smo jih prehodili. Dvojno jezero je v družbi megel ter sonca ponudilo še zadnjo kuliso za fotografiranje, saj se je slednje že pričelo skrivati za oblake. V slovo nas je s »sumičavim« pogledom ošinil gams, mi pa smo jo brž preko Štapc popihali v smeri planine Ovčarija (1.660 m) ter vse do planine Dedno polje lovili še zadnjo svetlobo. Veter se je nekoliko umiril, mraz je popustil, v temi pa smo se v družbi svetilk spustili nazaj do parkirišča pri planini Blato.

Besedilo A. Štumberger

 

 

 
  17.11.2018, Borut Zajc:
GORIČKO (Serdiški in Sotinski vrh ter Tromeja...)

Goričko je krajinski park na severu vzhodu Slovenije ,že ime pa pove,da je tipična značilnost te pokrajine (poleg pregovorno dobre hrane in domače pijače) gričevje po katerem je speljan tudi del pomurske planinske poti ,ki smo jo pod vodstvom vodnika Marka tudi vsi uspešno in z navdušenjem prehodili.Marko je že zgodaj zjutraj poskrbel za zajtrk z domačim prekmurskim pecivom ,domače vino pa smo skrbno spravili v nahrbtnike za gašenje žeje kasneje med potjo.Pot smo pričeli pri Dajčevem mlinu pod Serdiškim bregom.Vzponi so tukaj kratki,poti pa prijetne in tako smo kmalu prispeli do Rdečega brega kakor ga tudi imenujejo domačini zaradi rdeče barve zemlje tik pod površjem Serdiškega brega,ki je s 416m drugi najvišji vrh v Pomurju le dva metra nižji od sosednjega Sotinskega vrha.Ob lično urejeni brunarici je lepo razgledno mesto za počitek in razgled po dolini Ledave.Nadaljevali smo pot po turistično - geološki poti ,ki ponuja tudi 365 nadelanih stopnic do najvišjega vrha Pomurja Sotinskega vrha 318 m visokega, imenovanega tudi Pomurski Triglav.S štirinajst metrov visokega lesenega razglednega stolpa je lep razgled po okolici tudi v obe sosednji državi.Nekaj kilometrov stran smo obiskali tudi Tromejo ,kjer na meji treh sosednjih prijateljskih držav stoji sredi gozda lep prostor ,kamor vodijo poti iz vseh treh smeri skupno pa jim je lepo trokotno obeležje opremljeno z napisi v jezikih vseh treh sosednjih držav.Avstrija-Madžarska-Slovenija,kot srce svetovne enosti.Prava enost je preplet med ljudmi različnih kultur ,ver in narodnosti piše na eni izmed tabel.Obiskali smo tudi prvo Prekmursko planinsko kočo,ki jo predstavlja okrepčevalnica Rak v Gornjih Slavečah,kjer ima lepo urejen kotiček PD Goričko -Tromeja,poznani pa so po hitro pripravljeni hrani - Hamburgerjih o katerih velikosti in okusnosti smo se tudi sami prepričali sam pa sem se odločil za Dunajski zrezek ,ki me je zelo navdušil pa imam s tem že kar nekaj izkušenj.Ogledali smo si lep, odmaknjen kotiček naše deželice ,ki nas je zelo navdušil ,preživeli lepo pozno jesensko soboto aktivno in v prijetni družbi in varno pod budnim očesom vodnika Marka z upanjem,da kdaj kaj podobnega še ponovimo.

 
  10.11.2018, Borut Zajc:
Izlet v neznano ( po delu Martinove poti )

Minilo je leto dni od zadnjega izleta našega društva v neznano ,jesen nas razvaja s svojimi raznolikimi barvami spet je tu Martinova sobota zato smo se zopet odpravili v neznano pa čeprav tokrat zelo v bližino naše doline.Po tradicionalnem zboru na avtobusni postaji v Šoštanju je po končani pisni anketi in našem ugibanju kam bi tokrat lahko odšli sledilo prvo presenečenje s prihodom novega " gratis " Šoštanjskega busa.Popeljal nas je do naselja Pohrastnik,kjer smo pri cerkvi Sv. Mihaela strmo zagrizli po ozki stezici proti Skornem.Na igrišču v Skornem so nas pričakali s sendviči in pijačo,kavo ,potico in še čem,da smo po skupnem fotografiranju lažje nadaljevali proti vrhu Skorna.Ustavili smo se šele prav na vrhu Skorna ,kjer sta pri kmetiji Lekše prijazna domačina poskrbela ,da se nebi kdo prehladil na šibkem vetru.Nadaljevali smo navzdol proti cerkvici Sv.Antona,kjer smo si ob poti ogledali spominsko obeležje žrtvam med drugo svetovno vojno.Pri Sv. Antonu je kar močno posijalo sonce ,ki smo se mu radi nastavili pa še skupinska fotografija je lepo osvetljena. Cerkev stoji ravno na meji sosednjih občin.Cerkvena ladja menda še v občini Šoštanj ,zvonik pa že v sosednji Šmartno ob Paki.Po cesti in gozdu smo se spustili proti Lepi Njivi in nato Gneču.Ustavili smo se pri lično urejeni planinski koči na Tonijevem vrhu,kjer stoji tudi Tonijev stolp in pečat za spomin.Pot smo nadaljevali proti Slatinam in nato prav do Martinove vasi v Šmartnem ob Paki ,kjer smo si ogledali stojnice in pripravljene zanimivosti ter pod novim šotorom pogasili žejo z mladim vinom.Lepa prireditev privabi veliko obiskovalcev od blizu in daleč kot se za občino s Sv. Martinom v imenu spodobi.Sledil je le še kratek sprehod do Malega Vrha ,kjer smo pri prijaznih domačinih ob dobro založenih mizah zaključili naše letošnje izletovanje v neznano.Vodstvo izleta je razglasilo tudi rezultate letošnje ankete in ker sem bil uspešen lahko prihodnje leto ob tem prijetnem letnem času zopet pričakujete kakšno mojo fotografijo o našem takratnjem izletu v neznano.

 
  21.10.2018, :
17. pokal mesta Šoštanj
 
  20.10.2018, Borut Zajc:
VRTAČA 2181 m

Vrtača je s svojimi 2181m drugi najvišji vrh Karavank. Iz doline je pred našimi pogledi dobro skrita saj jo zakriva široka soseda Begunjščica ,Stol in še  nekaj sosednjih vrhov.Šele z bližnje Zelenice nam pokaže svojo znano pravilno obliko piramide.Njen zahodni greben jo preko Svačice in Celovške špice povezuje s Stolom ,jugovzhodni se zložno zniža v smeri proti Zelenici ,severovzhodni pa strmo pada proti Suhemu ruševju.Naša pot nas je sprva vodila čez Malo glavo ,vzpetino v jugovzhodnem grebenu . Z Zelenice je to najbolj direkten pristop .Greben je nižje precej razbit in krušljiv ,višje pa mestoma travnat ,oster in skalnat,tako ,da je vzpon po njem kombinacija plezanja  in vzpenjanja po strmih travnatih pobočjih ,občasno pa je opaziti tudi slabo stezico.Mi skupina dvanajstih pohodnikov  smo turo pričeli pri Tončkovi koči od koder smo se povzpeli do Doma pri izviru Završnice.Žal je dom že zaprt zato smo takoj nadaljevali v smeri proti Zelenici.Nekje na sredini te poti pa smo se podali na brezpotje proti Suhemu ruševju in naprej čez Malo glavo do vrha Vrtače.Pot je zanimiva ,raznolika in precej strma zato smo se hitro povzpeli na višino preko dva tisoč metrov in kmalu uzrli divji vrh Vrtače s kovinskim obeležjem v obliki zapičenega cepina ovitega z jeklenico.Na vrhu je bilo komaj dovolj prostora ,da smo se poslikali in okrepčali malo posončili ter sestopili tokrat po markirani planinski poti sprva proti Zelenici nato pa na naše izhodišče ob izvir Završnice ter parkirišče pri Tinčkovi koči.Preživeli smo lepo jesensko soboto v visokogorju večina verjetno zadnjo v letošnjem letu.

 
  14.09.2018, Borut Zajc:
Albanija - Prokletije,Tabor odraslih planincev 2018

Zaprta pred zunanjimi vplivi je Albanija skrbno varovala skrivnostnega duha in divjo naravo. Dežela orlov vabi v prelepe naravne parke med gorskimi vrhovi in kristalnimi jezeri.Albanija ima več kot 400km morske obale in njene plaže so raj na zemlji in to smo tudi sami preizkusili.Precejšnji del njene morske obale meji na toplo Jonsko morje preostanek njen severni del pa pripada Jadranskemu morju.Albanija je dežela prijaznih in gostoljubnih domačinov,pravljične in razgibane pokrajine,neverjetne zgodovine in tradicije,mračnih zgodb krvnega maščevanja in rajskih divjih plaž.Dežela orlov je pravo doživetje nasprotij.Trop ovac in bleščeč mercedes si delita staro luknjasto cesto ,ki pelje od tradicionalne vasice do mondenih hotelov na peščenih plažah.Albanija je eden najbolj versko strpnih kotičkov pod soncem ,kjer muslimani ,pravoslavci in katoliki živijo složno eden zraven drugega že dolgo vrsto let. Na naš planiski tabor smo se tokrat prvič podali z letalom in sicer do Podgorice v Črni gori od koder je sledil  avtobusni prevoz do vasi Boge v Albaniji.Naslednji dan sta sledili planinski turi na prelaz Thore in na vrh gore Radohines.Prenočili smo v vasi Thet,kjer smo si ogledali istoimenski narodni park,njegov kanjon in jezero (modro oko.)Še enkrat smo prespali v vasici Thet kot prejšnji večer.Zjutraj je sledila daljša planinska tura do Maja Jezerces 2694m najvišji vrh Prokletij in lažja seveda krajša tura preko prelaza do doline Valbona na drugi strani kjer smo prespali.Naslednje jutro smo se odpeljali proti kraju Fierze ,kjer smo se vkrcali na trajekt in se z njim odpeljali po jezeru do mesta Koman in dalje pod jez velike hidrocentrale.Sledil je prevoz do starodavnega mesta Kruje in njegov ogled ter prenočevanje v hotelu v Tirani.Zjutraj smo si ogledali glavno mesto in se z gondolo odpeljali v narodni park Dajti nad mestom.Popoldne je sledil prevoz v Skadar in njegov ogled ter prenočevanje po tradicionalni albanski večerji z njihovo glasbo.Zjutraj je sledil prevoz do vasi Lepushe v bližino Črne gore in planinska tura na Vajusho tudi Talijanko 2059m visoko prav na državni meji .Naslednje jutro smo se le še odpeljali do Podgorice na letališče in se po uri letenja vrnili na Brnik.Tabor je dobro uspel s pomočjo albanskih in domačih vodnikov z dobro pred pripravo ,seveda pa smo tudi udeleženci ,ki smo že utečena ekipa pokazali veliko mero prilagodljivosti v nam tako neznani deželi.

 
  22.07.2018, Andreja Štumberger :
Wilde Kreuzspitze 3.132m (ITA)

Tisto o vročih poletnih vikendih smo to leto nekako že odrinili na stran, pa vendar je bilo upanje na kolikor toliko stanovitno vreme večje. Zato je v petek zvečer padla dokončna odločitev vodnikov Primoža in Janeza – seveda gremo! Pa nas je šlo, dvajset avanturističnih planincev, ki nam napoved o dežju in izredno slabemu vikendu ni prišla do živega. Po dolgih petih urah vožnje smo prispeli do parkirišča ob visokogorski planini Fane Alm (1.739 m) v Italiji. Močni nalivi, ki so nas spremljali med potjo so ponehali, sonce se je le s težavo prebijalo skozi sive megle. Naš prvi cilj je bila koča Brixner Hütte (2.282 m), kamor smo, v spremstvu zelenih vrhov, čudovitih slapov, ki so si po pobočjih utirali svojo pot, prispeli po cca. uri hoje. Pot so popestrile še družine »debelušnih« svizcev. Zaradi prihajajoče nevihte, ki je območje zajela po cca. treh urah, se na prvega tritisočaka Warmaulspitze (Cima di Valmala) 3.022 nismo povzpeli. Kljub temu smo tega dne uživali ob čudovitem dvournem pohodu po bližnjih, nekoliko nižjih hribih. Za konkretno dozo smeha pa je poskrbela čreda ovac, ki nas je spremljala, kot bi bila del naše skupine. Noč je bila burna, dež je vztrajno tolkel po oknih, vendar je precej močen veter poskrbel za preobrat vremena, saj so bili zgodaj zjutraj vrhovi čisti. Časa nismo izgubljali, po zajtrku smo se usmerili proti našemu cilju, tritisočako Picco della Croce (Wilde Kreuzspitze) 3.132 m. Približno uro smo se strmo vzpenjali po drobirju in prečili nekaj snežišč. Na sedlu Passo Val di Nebbia (Rauchtaljoch) 2. 807 m se je odprl razgled na visokogorski biser, ki je s svojo kraljevsko modrino bodel v oči, Lago Sevaggio (Wilder See)  2.538 m. Nadaljnji strm vzpon v družbi goste megle, nato pa vrh, in to tritisočaka, za veliko koga prvič v življenju, je bil osvojen. Vetrovni sestop do jezera je nudil fenomenalno kuliso. Daljši postanek ob jezeru nas je napolnil s spomini o pravljični pokrajin z neštetimi odtenki zelene, pisanim cvetjem in žuborečimi potočki, ki se zlivajo v ledeno globino. Preostanek poti nas je vodil po ozki stezici, ki se je vila pod prostranimi pobočji vršacev zavitih v meglo, vse nazaj do planine Fan Alm, kjer smo naš dvodnevni izlet tudi zaključili. Kljub muhastemu vremenu čarobno preživeta tura med super družbo in pod okriljem izkušenih, vedno nasmejanih in pozitivnih vodnikov. Še več takšnih vzponov.

 
 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12 
Prikaz: 1 - 20 od 235
 
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -