Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Fotogalerije:
01.11 - 30.11.2017
Ti pa imaš krompir! -razstava
01.11 - 30.11.2017
Brezplačne novembrske aktivnosti v Središču za samostojno učenje Šoštanj
03.11 - 24.11.2017
Govorim slovensko
06.11 - 27.11.2017
V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
07.11 - 28.11.2017
S pomočjo branja do znanja slovenščine

 Športne prireditve
06.11 - 27.11.2017
[rekreacija] Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
19.11.2017
[planinstvo] ŽBEVNICA – ČIČARIJA
20.11.2017 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
27.11.2017 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
26.12.2017
[planinstvo] 10. PLANINSKI POHOD TOPOLŠICA 379 m – SLEME 1052 m PREKO LOMA 884 m

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Komunalno podjetje Velenje
Toplica - center za zdravljenje živali
Muzej usnjarstva Šoštanj
CISD

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18 
Prikaz: 41 - 60 od 351
Iskanje:  
  16.01.2016, Borut Zajc:
Gora Oljka - Pohod ,,Zdravju naproti,,

Na 733m nmv visokem hribu se  že od leta 1757 veličastno razkazuje dvostolpna cerkev ,ki popotniku pritegne pozornost prav z vseh strani.Gora Oljka je kraški osamelec in izredno razgleden vrh.Planinski dom stoji tik pod vrhom v nekdanjem župnišču ,ki so ga najprej uredili celjski planinci in so ga leta 1959 predali novoustanovljenemu PD Polzela ,ki zanj še vedno zgledno skrbi in je zato tudi dobro obiskan skozi vse leto.Gora Oljka je dobila ime po sliki Fortunata Berganta iz glavnega oltarja ,kjer je upodobljen Jezus na Oljski gori.Pred tem so ji rekli Dobrič,po zadnjem naselju na njenem pobočju.Ta gora se prvič omenja davnega leta 1234.Takrat so ji pravili Križna gora ,ker je nanjenem vrhu ,morda že takrat,zagotovo pa od sredine 17. stoletja stal velik križ ,ob njem pa najbrž tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže.Današnja cerkev ,posvečena sv. Križu,je bila zgrajena v razmahu romanj na Slovenskem ,v letih 1754 do 1757.Znan je celo mojster,ki jo je delal-Janez Nepomuk Maier.Svetišče je zidano v baročnem slogu. Stavba ima tloris deteljice in njena arhitektura je skoraj v celoti ohranjena tako ,kakor je bila prvotno narejena.

Planinci iz Šoštanja smo se tudi letos udeležili tradicionalnega pohoda ob bližnjem dnevu sv. Neže ,ki ima posebno mesto v svetišču na Gori.Na pot smo se podali iz Šoštanja od koder vodi markirana pot vse do vrha in jo zgledno urejuje markacijski odsek našega društva.Pred domom so nam vsem udeležencem pohoda člani PD Polzela pripravili topel čaj in trdo kuhano jajce. Po verovanju se  namreč prav ob godovanju sv. Neže tudi (kuram rit odveže ) to pomeni ,da kokoši nesnice pričnejo redno s svojo proizvodnjo po zimskem zatišju,odtod tudi sveže trdo kuhano jajce za spomin, tega včasih pomembnega dogodka , ko hrane ni bilo v izobilju.Pravočasno ,po poti vzpona smo se vrnili v dolino,da smo lahko še v ,,živo po TV,, prisostvovali osvojitvi naslova svetovnega prvaka v smučarskih poletih našega Petra Prevca.Ja ,res lepa, sončna prav nepozabna sobota.

FOTOGALERIJA

 
  09.01.2016, Borut Zajc:
Pohod Rogla - Osankarica

Kot že vrsto let smo se tudi letos planinci udeležili že sedemintridesetega jubilejnega pohoda v spomin Pohorskemu bataljonu.Le ta že vrsto let poteka na relaciji od Koče na Pesku (Rogla ) preko Osankarice do vasi Kot nad Oplotnico.Letošnjega pohoda smo se kot že večkrat udeležili skupaj s sosednjim PD Velenje zaradi ugodnejšega prevoza pa vendar se nas je nabralo le dobrih dvajset verjetno tudi zaradi slabšega vremena v zadnjih dneh.Avtobus nas je preko Rogle pripeljal do koče na Pesku od koder smo po plačilu simbolične startnine in prejetega  krofa nadaljevali pot po pohorskih gozdovih.Vreme je bilo ves čas vlažno in turobno,snega malo vzdušje pa pravo planinsko.Po dobrih dveh urah hoje smo prispeli do željenega kraja Treh žebljev. Tu je bilo že vse pripravljeno za svečano proslavo z visokim državnim vodstvom v ospredju.

Pohorski bataljon je bila partizanska enota ustanovljena 11. septembra 1942 na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev ,ki so na Pohorje prispeli iz Dolenjske,Šaleške in Savinjske doline. 8.januarja 1943 je okoli 2000 mož sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici.Partizani so se borili dve uri in pol,dokler ni bilo vseh 70 prisotnih ubitih. Padec Pohorskega bataljona je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem.Poslednja borba Pohorskega bataljona je bila velika moralna spodbuda v nadaljnjih bojih z okupatorjem ,sedem ubitih članov pa so kasneje razglasili za narodne heroje.

Po končani proslavi smo se odpravili proti bližnji koči na Osankarici od koder smo pot peš nadaljevali še do vasi Kot nad Oplotnico,kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal do športne dvorane v Zrečah,kjer je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Toti Štajerci .PD Zreče je pripravilo tudi bogat srečolov.Proti večeru smo se zadovoljni varno pripeljali domov. (eni utrujeni od poti,drugi pa od plesa in še česa! )

FOTOGALERIJA

 
  26.12.2015, Borut Zajc:
Pohod Topolšica-Lomek-Sleme

 

Letos tradicionalno ,že osmič zapored izveden Pohod iz Topolšice preko Loma-Lomka mimo Žlebnikove domačije do Andrejevega doma na Slemenu.Veliko število udeležencev je lep,topel ,praznični dan izbralo za druženje s svojimi planinskimi prijatelji v naravi in prepričan sem ,da prav nikomur ni bilo žal udeležbe na današnjem pohodu.Zbrali smo se pred kavarno v Topolšici nasproti starega bazena in od tam mimo bolnice pričeli vzpon proti Lomu.Po kratkem strmem delu čez gozd smo prišli do Adama ,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije. Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz,ki pripelje na vrh planote Loma.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno,tako ,da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije ,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika nas pot naprej vodi po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Aravsa,domačije,ki leži tik pod samim vrhom Loma -Lomek  (883mnmv) .Od Aravsa se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka.Od tu smo nadaljevali pot proti Žlebniku-domačiji ,ki je najbolj znana ,kot kraj prezgodnje smrti mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika -Kajuha -domačina iz bližnjega  Šoštanja.Prijazna gospodarica nas postreže  z dobrim domačim jabolčnikom in prav lepo je posedeti na osončenih klopeh pred hišo.Okrepčani nadaljujemo pot - vzpon  mimo Orla do doma na Slemenu.V koči sledi daljši postanek ,ki ob dobri enolončnici in žlahtni kapljici -saj smo sredi praznikov ,kar prehitro mine.Vesela družba ,kar peš mahne proti dolini v smeri Zavodenj,kjer nas avtobus  pričaka na parkirišču  v bližini Kavčnikove domačije,kjer preko štirideset udeležencev  pohoda z aplavzom nagradi organizatorja izleta za izpeljavo pohoda.Medsebojno si zaželimo obilo zdravja in srečnih ter varnih poti v prihodnje in se tako vsaj za letos poslovimo.

FOTOGALERIJA

 
  29.11.2015, Borut Zajc:
Čičarija (Bela Istra)

 

Kraška pokrajina Čičarija je na severovzhodnem predelu prostrane Istre.Severno se drži Matarskega podolja ,južno pa je pripeta z Belo Istro .Pokrajina se razprostira jugovzhodno  od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem .Dvoje vzporedno dolgih in hribovitih pobočij s številnimi kraškimi brezni in vrtačami ,sicer veličastno in zelo pregledno pokrajino,po predelih prekriva  (čuma ) grmičevje.Osrednji in najvišji del pokrajine je Slavniško pogorje ,ki se razteza v dinarski smeri,to je od  SV proti  JV.Preko 1000m nad morjem segajo poleg Slavnika še Glavičorka (1082m),Oštrič (1056m) in Žabnik  (1023m) že na meji s Hrvaško.Na hrvaškem delu je najvišji Orljak (1106m nmv.)Višje vzpetine so polne kraških vrtač in brezen.V celoti je to pusta pokrajina z veliko sredozemskega grmičevja ,nad 800m nmv prevladujeta bukev in jasen,pod to višino pa tudi drugi listavci (hrast ,gaber,leska...)Poletja so razmeroma hladna,zime pa ostre,saj je burja tukaj pogost pojav.V kotanjah prihaja predvsem pozimi do jezer hladnega zraka ,ki se lahko obdržijo več dni.Padavine so izdatne ,zaradi kraške sestave tal voda hitro ponikne in se nato pojavlja v kraških izvirih. V višjih legah je tudi precej snega ,kraška tla pa so za kmetijstvo preskromna ,saj je sloj prsti zelo tanek ,še največ je je v uvalah in vrtačah.Čičarija s Slavnikom je ena najrevnejših pokrajin s prstjo.Čičarija je ena najskromnejših slovenskih pokrajin ,kar je predvsem posledica pomanjkanja vode.Samostojnih kmetij ni ,vse vasi ležijo pod 700m nmv .Prebivalci se imenujejo Čiči in so že od nekdaj iskali zaposlitev v krajih od Trsta do Pule in Reke.Izhodišče naše današnje poti je bilo parkirišče v vasi Golac.Opazili smo hitro ,da je trenutno tukaj v Istri precej več snega kot pri nas doma in v strnjeni koloni smo počasi gazili proti našemu prvemu cilju na dolgi poti.Ostrič s svojimi 1056m nmv nas je pričakal skoraj kopen saj je veter,morda celo burja dodobra izpihal sveži sneg z njegovega vrha.Po obveznem fotografiranju smo se odpravili proti naslednjemu vrhu z imenom Glavičorka 1082m visoko.Pri vzponu na ta vrh je bila potrebna pazljivost zaradi plezanja po velikih skalnih blokih na samem vrhu ,ki so bili zasneženi in zelo spolzki.Na vrhu smo bili nagrajeni z lepim razgledom v najbolj sončnem delu dneva.Pot nas je kasneje vodila še na dva bližnja vrhova bolj planotaste oblike.Preživeli smo lep dan v naravi na svežem zraku delno tudi s prvo hojo po snegu in v prijetni družbi.

FOTOGALERIJA

 
  07.11.2015, Borut Zajc:
Izlet v neznano (Frankolovo,Sl.Konjice,Loče...)

V Slovenskih Konjicah se na posestvu Škalce nahaja vinska klet podjetja Zlati grič.Klet predstavlja tehnološko in arhitekturno enega najmodernejših tovrstnih objektov v tem delu Evrope.Kompleks zajema kleti z vinsko posodo ,proizvodni del s prostori za  trženje,upravo ter garažami.V kleti pridelujejo samo kakovostna in vrhunska vina zato tehnologija pridelave grozdja temelji na minimalnih obremenitvah trt in na okolju prijazni pridelavi.Objekt obsega 3500 kv. metrov s kapaciteto 1,3 mio.litrov in je v celoti vkopan v zemljo,strehe pa so zatravljene in zasajene,vidni so le posamezni fasadni elementi.

Na našem letošnjem izletu v neznano smo pot pričeli nad Frankolovim in se po gozdni stezici hitro povzpeli do razvalin gradu Lindek. Njegovo ime verjetno izhaja iz nemške besede za drevo lipo -Lindeck.Grad je bil zgrajen okoli leta 1200 v svoji zgodovini menjal veliko lastnikov ,ki so spreminjali njegovo obliko in velikost do leta 1800,ko je bil napaden in porušen in od takrat dalje je to mogočna ruševina.V lepem sončnem vremenu smo se kasneje povzpeli na hrib Golek 769m visoko,ki se nahaja severo-zahodno od kraja Zreče.Vrh ponuja lepe razglede proti jugo-vzhodu in ob lepem vremenu kot smo ga bili deležni mi je pogled segal vse do sosednje  Hrvaške.Kasneje smo se ustavili v Slovenskih Konjicah na posestvu Škalce v vinski kleti Zlati grič.Ogledali smo si kraj s posestvom ,poslušali razlago v sami kleti in opravili pokušino vina na prireditvenem prostoru pred kletjo ,kjer je bilo na sejmu možno kupiti veliko domačih stvari.Proti koncu svetlega dela dneva smo se odpravili z avtobusom v Draži vas nad Ločami ,kjer so nas v Čerjakovi gorci pričakali prijazni domačini in nas pogostili z domačimi specialitetami.Po zelo okusni večerji ob kozarčku novega vina in domači glasbi so  mnogi  tudi zaplesali.Ja,tudi na izletu v neznano je lahko neznansko lepo.

FOTOGALERIJA

 
  25.10.2015, Borut Zajc:
Križevnik

Križevnik  je  1910m visok razgledni vrh na severu - vzhodnem robu Dleskoške planote.Z omenjenega vrha je lep pogled po večjem delu planote,kjer se vidita tudi oba najvišja vrhova omenjenega pogorja  (Velika Zelenica in Veliki vrh.) Najlepši pa je pogled na Ojstrico ,ki se prepadno spušča v dolino Robanovega kota . Desno od Ojstrice se vidijo osrednji Grintavci (Krofička,Strelovec ,Ute in proti vzhodu Raduha.)Naš današnji izlet je bil namenjen opazovanju narave v tem lepem jesenskem času organizirali pa so ga štirje novi varuhi gorske narave -po eden iz vsakega PD zraven pa povabili vsak nekaj članov iz svojega matičnega PD.Zjutraj ob dogovorjeni uri smo se člani štirih PD zbrali na planini Ravne.Vodil nas je gorski varuh narave iz PD Nazarje sicer tudi gozdar z dolgoletnimi izkušnjami prav iz tega gozda ,ki nas je povsod obkrožal.Ostali planinci smo prihajali iz PD Muta,PD Domžale,PD Nazarje in PD Šoštanj.Tako mešana druščina si je imela veliko povedati o delovanju svojih društev pa tudi o njihovih problemih in načrtih v bodoče.Gozdar Marjan nam je vneto pripovedoval o naravi ,gozdu in živalih pa tudi o nevarnostih v njem.Odgovarjal je tudi izčrpno na naša različna vprašanja ,tako da nam je pot res lepo in hitro minila in že smo se znašli na vrhu Križevnika odkoder se je v lepem vremenu videlo kot le malo kdaj. Vsi udeleženci smo skrbno prisluhnili razlagi o pomenu gozda in o naši potrebi ,da z njim živimo v sožitju ter ga spoštujemo in negujemo ter ga vsaj takšnega kot smo ga prejeli pustimo zanamcem.Lepota pokrajine,možnosti za gibanje in dejavnosti,blagodejni vpliv na okolje in les so dobrine gozda,ki se jih moramo zavedati ,da ne bo prepozno.Upam,da bomo imeli še kdaj priložnost udeležbe tako poučnega planinskega izleta ,ki je bil že kar strokovna ekskurzija .Bravo,organizatorji -varuhi gorske narave, le tako korajžno naprej !

FOTOGALERIJA

 
  18.10.2015, Borut Zajc:
Ciprnik in Vitranc

Ciprnik - 1745m je razgledni vrh na jugozahodnem koncu pobočja ,ki poteka med dolino  Male Pišnice in Planice.Severo- vzhodni vrh gore predstavlja vrh Vitranc -1638m pod katerim se nahajajo kranjskogorska smučišča.Našo pot smo pričeli pri Olimpijsko športnemu centru Dom Planica,takoj po obvezno popiti jutranji kavici.Pot se najprej začne strmo vzpenjati skozi gozd  in nas po približno 15 minutah hoje od izhodišča pripelje do manjše lesene brunarice,ki v sili služi kot manjši bivak ,sicer pa je namenjena snemalcem v času smučarskih skokov oziroma poletov v Planici saj je postavljena točno nasproti izteku vseh skakalnic v dolini.V Planici je bilo opravljeno v zadnjih letih res veliko,kar se najlepše vidi prav iz tega mesta.Lepo, da naš nordijski center dobiva končno podobo in upravičeno se veselimo novih tekem.Nad brunarico pot preide na manjši greben ,ki se kmalu konča na strmih gozdnatih pobočjih,ki so zaradi nedavnega obilnega dežja zelo namočena in zato zelo spolzka zato je bila potrebna previdnost.Od razpotja nadaljujemo po markirani planinski poti v smeri Ciprnika in Vitranca.Pot naprej se ponovno prične strmo vzpenjati ter nekoliko višje zavije desno ,kjer nas hitro pripelje na razgleden greben od koder lahko občudujemo resda malo zamegljene po vrhovih bližnje Ponce in Jalovec.Le še malo in z vrha Ciprnika smo lahko opazovali sosednje vrhove (Špik,Škrlatico,Razor ,Prisojnik,Mojstrovko in Jalovec),v daljavi pa tudi Visoke Ture v Avstriji.Po opravljeni skupinski fotografiji smo pot nadaljevali do Vitranca in se malo pod njim ustavili še v Mojčini koči 1555m visoko,kjer nas je pričakal oskrbnik naš znanec iz nekaterih prejšnjih potepanj in nas pogostil s prav posebnim planinskim bogračem skuhanim na prostem.Sledil je le še strm spust proti umetnemu jezeru Jasna v bližini Kranjske gore,kjer nas je že čakal prevoz proti domu.Ja,dobro smo izkoristili lepo jesensko nedeljo -  verjetno jih letos ne bo več veliko.

FOTOGALERIJA

 
  10.10.2015, Borut Zajc:
Trška pot okoli Šoštanja

Trška pot je lahka planinska pot v naši neposredni bližini.Planinsko društvo Šoštanj jo je uredilo leta 1994 ob svoji devetdeseti obletnici delovanja z namenom ,da se prikaže mejni obseg nekdanjega trga Šoštanj.Tudi letos smo planinci Šoštanja v sodelovanju s KS Šoštanj organizirali pohod po nekdanjih mejah trga Šoštanja in z velikim številom vodnikov zagotovili varnost vseh udeležencev kljub temu ,da je tudi sicer pot dobro urejena in označena s strani markacistov našega PD Šoštanj.Zbralo se nas je lepo število in pot smo iz Tresimirjevega parka nadaljevali proti vzpetini Gorice ,kjer smo pred spravnim križem žrtvam po drugi svetovni vojni opravili prvi skupni posnetek,veseli ,da se nas je kljub ne ravno ugodnemu vremenu zbralo toliko in predvsem toliko otrok.Pot smo nadaljevali proti mestnemu stadionu in vili Široko,ter čez Metleče in naselje Pohrastnik mimo cerkve in župnišča do pričetka soteske Penk.Čakal nas je najzahtevnejši del poti predvsem zaradi razmočenega zemljišča posledice preteklih deževnih dni.Z dobro voljo ,vztrajnostjo in tudi s pomočjo prizadevnih vodnikov smo hitro premagali vzpetino in kmalu prispeli k domačiji Pušnik ,kjer smo si malo odpočili in poskrbeli za obvezno žigosanje .Pot smo nadaljevali proti ostankom Pustega gradu,kjer nas je že pričakala skupina pohodnikov ,ki je izbrala krajšo varianto in se na grad povzpela iz Šoštanja po obnovljeni najkrajši poti -sad pridnega dela naših markacistov v preteklem letu.Fotoaparat je bil kar preozek za zajem celotne združene skupine a vendar bo to lep spomin na naše druženje.Pot smo nadaljevali proti Lokovici in na grebenu z najlepšim pogledom na naš energetski gigant sta nas pričakala gostoljubna domačina z okrepčilno pijačko,da smo še lažje zagrizli naprej po poti.Ustavili smo se pred domačijo Vrhovnik,kjer je na lipi skrinjica z žigom.Sledil je le še spust proti dolini in ,ko smo prišli do glavne povezave med mestoma naše doline nas je le še streljaj ločil do naše zadnje točke na poti.Pod gasilskim nadstreškom smo strnili svoje vtise pojedli pripravljeno enolončnico in spili kozarec pripravljene pijače prispevek soorganizatorja pohoda KS Šoštanj ob njihovem krajevnem prazniku. Upam,da se srečamo prihodnje leto v podobnem vzdušju.

FOTOGALERIJA

 
  13.09.2015, Borut Zajc:
Črna prst - 1844m

Črna prst je gora na jugovzhodu Julijskih Alp.Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka in je najbolj vzhodni vrh v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora.Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude,ki dajejo gori ime.Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.Tik pod vrhom stoji tudi planinski dom in zimsko zavetišče poimenovano po Zorku Jelinčiču (1900-1965) primorskemu gorniku in rodoljubu,ki je bil najbolj dejaven med obema vojnama in velik prijatej Dr.Klementa Juga,ki je o njem zapisal.,,Zorko primahal,vso noč je hodil.On je držal besedo,brez obljub.;;Naša skupinica osmih planink in planincev je svojo pot pričela v vasici Ravne nad Bohinjsko bistrico.V prešernem vzdušju nas je planinska markirana pot hitro privedla na planino za Liscem 1350m visoko,kjer že od leta 1894 stoji najstarejša planinska postojanka na Slovenskem.Danes imenovana Orožnova koča ,večkrat obnovljena in spremenjena se nahaja pod pobočji Črne prsti na planini za Liscem.Od koče je lep pogled proti Triglavu in njemu sosednjim vrhovom.Poleg koče je na planini še nekaj pastirskih stanov.Po kratkem počitku in obveznem planinskem čaju smo pot nadaljevali proti Črni prsti.Na sedlu,križišču večih poti malo pod vrhom našega cilja se je vreme žal precej pokvarilo ,objela nas je megla in zapihal je veter.Takšno vreme se je nadaljevalo ves čas našega obiska zato smo bili prikrajšani za lepe razglede po okolici.Okrepčali smo se v koči tik pod vrhom,kjer prijazno osebje poskrbi za vsakogar nato pa smo pričeli s sestopom proti dolini.Občasno se je nekajkrat malo umaknila megla ,da smo lahko vsaj malo opazovali kje se nahajamo.Pot je hitro minila in zato smo nekaj časa v dolini namenili tudi ogledu bližnjega Bleda.Privoščili smo si znano blejsko rezino -,,KREMŠNITO,, nato pa se odpeljali varno in zadovoljni proti domu,saj smo preživeli prijetno nedeljo v gorah kljub ne preveč prijaznemu vremenu.

FOTOGALERIJA

 
  30.08.2015, Borut Zajc:
Biokovo - 2.del !

Ob našem povratku iz Makarske ,kjer smo preživeli zanimiv ,naporen predvsem pa zelo vroč teden smo se ustavili še v centru Dalmacije-Dioklecianovem Splitu .Od lokalnega vodiča smo izvedeli veliko novega in zanimivega o tem starem mestu,ter si še ohranjene stvari tudi dobro ogledali in pofotografirali za spomin -za domov!

 
  24.08.2015, Borut Zajc:
Biokovo-Dalmacija (tabor odraslih planincev )

Biokovo je gorski hrbet v osrednjem delu Dalmacije,ki se strmo spušča proti Makarskemu primorju.Dolgo je 36 in široko do 9.5 km ter poteka v smeri severo- zahod do jugo -vzhoda od izliva reke Cetine pri Omišu do spodnjega toka reke Neretve in njene lepe delte (mandarinske oaze) v bližini Metkoviča.Iz gorskega masiva se proti morju spuščajo strma in gola apnenčasta pobočja ob obali pa je ozek rodoviten pas zemlje z mediteranskim rastlinjem .Čeprav se Biokovo iz morske strani zelo hitro dviguje na 1000m nadmorske višine in tudi več gre za dostopno pogorje.Na greben vodi več markiranih poti,ki se prebijejo na vrh na prvi pogled neprehodne stene.Na najvišji vrh 1764m visok Sv. Jure je speljana celo asfaltna cesta ,ki je menda najvišja na Hrvaškem sam vrh pa tretji po višini in le malo zaostaja za prvima dvema v državi.Naša skupina je najprej osvojila Vošac 1422m visoki razgleden vrh nekaj najbolj pogumnih in dobro pripravljenih pa je osvojilo tudi Sv. Jure.Premagati je potrebno veliko višinsko razliko saj smo startali praktično z morske gladine poseben problem pa predstavlja velika vročina in žeja skozi ves dan, vse postojanke ob poti pa so praviloma zaprte.Planinske poti so razmeroma dobro urejene res pa je še precej dobro ohranjenih Napoleonovih poti.V naslednjih dneh smo se povzpeli še na  cerkev Sv. Nikole iznad naselja Brela.0svojili smo tudi vrh Sv. Ilije 773m ,ki je zelo razgleden že v bližini BiH z razgledom proti Hercegovini z Neretvo.Tu so poti slabše prehodne ,predvsem bolj zaraščene z bodikavim grmičjem in ostrimi skalami ,zato smo komaj čakali ,da smo svoja pregreta in opraskana telesa oprali in ohladili v morju.S turistično ladjico smo obiskali tudi bližnja otoka Hvar in Brač.Najprej smo se zasidrali v Jelsi na Hvaru in si ogledali njeno staro cerkev s pripadajočim muzejem.Kasneje v Bolu na Braču pa smo se sprehodili do znane plaže Zlatni rat in jo tudi preizkusili.Obiskali smo tudi znano versko središče Vepric v bližini Makarske ,ki je nekakšna kopija francoskega Lurda po namenu in urejenosti.Ta hrvaški Lurd je dobro obiskano versko središče že preko 100 let in je preživelo tudi močan gozdni požar pred leti.

FOTOGALERIJA

 
  09.08.2015, Borut Zajc:
Stol - 2236m

Karavanke so najdaljše slovensko gorovje-gorska veriga!Njihova slemena z najvišjim vrhom Stolom 2236m se vlečejo 120km daleč  od Trbiža do Slovenj Gradca.Uršlja Gora cca 1700m in Peca 2126m,preko Vitanjško - Konjiških hribov,Boča,Donačke gore do Maclja na Hrvaškem.Skupaj z Ziljskimi in Karnjskimi Alpami tvorijo Dravsko gorsko skupino.Karavanke skupaj s Kamniško -Savinjskimi Alpami tvorijo naravno ločnico med Avstrijsko Koroško in Gorenjsko.Čez sam vrh Stola in njegov greben poteka državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.Na vrh je možen pristop po različnih poteh tako iz slovenske kot avstrijske strani.Mi smo izbrali za naše izhodišče travnik -Trate-Johannsen ruhe na avstrijski strani na višini 1152m.Po uvodnem sprehodu smo se nad meliščem opremili s čeladami in samovarovalnimi kompleti ter vstopili na lepo urejeno plezalno pot večinoma po senčni strani gore.Hitro smo napredovali zato smo kmalu dosegli grebensko področje od koder do samega vrha ni bilo več daleč.Na Prešernovi koči tik pod vrhom smo se okrepčali in pot nadaljevali navzdol po meliščih proti Mačenski planini -Matschacher Alm,kjer stoji Celovška koča. Od tu dalje je bilo le še nekaj travnikov in gozda do našega minibusa.Lepo smo zaokrožili po avstrijskem delu Stola, videli veliko lepe narave in dobro narejenih in vzdrževanih planinskih poti ter se med vožnjo proti domu letnemu času primerno še ohladili ob in v bližnjem jezeru.

FOTOGALERIJA

 
  01.08.2015, Borut Zajc:
Montaž

Montaž je ena izmed najmogočnejših  in s svojimi 2753m druga najvišja gora v Julijskih Alpah.Pristno slovensko ime te gore je Špik nad Policami.Na vrhu stoji križ ter zvonec posvečen alpinistu Riccardu Deffarju.S parkirišča na planini Pecol smo se usmerili  po ozki cesti proti koči Rifugio di Brazza 1660m.Nekoliko višje pa smo se razdelili na dve skupini. Prva skupina nekoliko levo proti sedlu Forca dei Disteis (2201m ),druga skupina pa desno  po poti na Špik Hude police (2420m).Tisti iz prve skupine smo v družbi alpskih svizcev kmalu dosegli melišča in nad njimi vstop na znamenito Pipanovo lestev (cca 60m ).Po atraktivnem vzponu po lestvi in srečevanju na njej z ostalimi planinci,  ki so že sestopali smo kmalu dosegli greben  in v družbi večih kozorogov kmalu dosegli sam vrh Montaža.Po počitku in obveznem skupinskem fotografiranju smo se  vsi udeleženci obeh društev (na izletu smo bili skupaj s PD Velenje ) varno spustili na naše izhodišče na planini Pecol,kjer nas je že čakal prevoz do doma.

FOTOGALERIJA

 
  11.07.2015, Borut Zajc :
Varno v gore- 2015 ( skupna akcija PD Šaleške doline ) -Jezersko

Tudi letos ,kot že nekaj let zapored je kar 5 planinskih društev iz Šaleške doline izvedlo skupno akcijo namenjeno druženju ,spoznavanju in predvsem varni hoji in prijetnem,varnem preživljanju prostega časa v gorah .Sodelovala so PD iz Vinske gore,Velenja,Škal-Hrastovca,Šoštanja in Šmartna ob Paki.Skupaj se nas je zbralo za poldrugi avtobus,razdelili smo se v tri težavnostne skupine glede na zahtevnost in dolžino poti ,ki je bila pred nami.Dve skupini sta si za svoj cilj izbrali Češko kočo ,prva po navadni poti drugi spretnejši pa so si izbrali novo pot -Karničarjevo ferato za katero je potrebno več moči tudi v rokah.Naša, tretja skupina si je za svoj cilj izbrala Kranjsko kočo na Ledinah ,ki smo jo osvojili po Slovenski poti nazaj pa smo se krožno vrnili po Lovski poti.Ledine ponujajo razglede na bližnje ostenje Bab,Rink in Skute,Dolgega hrbta in Kočne.Pod Ledinami leži Zgornje Jezersko z gozdnimi pobočji Visokega vrha,Stegovnika,Pristovškega Storžiča in Golega vrha.V ozadju se nahajajo grebeni Karavank (Stol,Vrtača,Košuta in Obir.)Kranjska koča na Ledinah je postavljena v zatrep doline Ravenska Kočna na nadmorski višini 1700m,v bližini ledenika pod Skuto,ki velja za najbolj jugozahodno ležeč ledenik v Alpah.Neposredno nad kočo gospodarijo ostenja Dolgega hrbta,Štruce in Skute,ki ponujajo številne izzive tudi za najbolj zahtevne alpiniste.V bližini se nahajata lahko dostopna vrhova Ledinski vrh in Velika Baba.Zaradi žgočega popoldanskega sonca in zaradi ostalih dveh skupin ,ki sta nas že čakali v dolini smo se odločili Ledinski vrh obiskati ob kakšni naslednji priložnosti.Najlažji dostop na Ledine omogoča Lovska pot,ki je bila v letih 2012 in 2013 temeljito obnovljena,hoja po njej pa je s primerno opremo pravi užitek saj nas vodi po številnih stopnicah,lestvah,jeklenicah in klinih.V70. in 80. letih prejšnjega stoletja  je bila koča na Ledinah priljubljena tako planincem kot tudi smučarjem.Slednji so imeli ob podpori 600m vlečnice občasno pa tudi teptalca,ki so ga z vojaškim helikopterjem  prepeljali s Krvavca na ledeniku pod Skuto idealne pogoje za smučanje tudi v poletnem času.To visokogorsko smučišče je večkrat obiskala tudi takratna skupna Yugoslovanska reprezentanca  z Juretom Frankom in Bojanom Križajem na čelu.Ja,to danes žal ni več mogoče tudi zaradi zelo zmanjšanega ledenika -posledica globalnega segrevanja planeta.Ob Planšarskem jezeru smo vsi udeleženci akcije  skupaj  razpoloženi opravili precej pogovorov med sabo ,pojedli dober planinski ričet,popili pijačo, si obljubili da se ponovno naslednje leto srečamo nekje drugje.Upamo in želimo si ,da bi prihodnja skupna akcija uspela enako ali še bolje ,saj bo naslednji organiztor naše PD Šoštanj.

FOTOGALERIJA

 
  25.06.2015, Borut Zajc:
Ravenska pot

Ravenska pot je lahka registrirana planinska pot na območju Raven pri Šoštanju.Planinsko pot so na pobudo domačinov -planincev leta 2004 tudi uradno označili,krožna pot pa večinoma poteka po kolovozih in gozdnih stezah preko vasi Ravne.Najvišja točka je s 710m nadmorske višine tako imenovani Vrholanov vrh,s katerega se odkriva čudovit pogled na celotno Šaleško dolino.  Ravenska pot se prične pri Rekreacijskem kulturnem središču Ravne (REKS) - igrišče Sp.Ravne,kjer se lahko vpišemo v vpisno knjigo poleg katere je tudi prvi od štirih žigov na poti.Pot se skozi gozd vzpenja proti zaselku Pristava.Odpre se čudovit pogled na Šaleško dolino,Uršljo goro,Golte,Smrekovec ter vaško cerkev Svetega Duha,katere nastanek datira v drugo polovico16.oziroma 17.stoletja.Pot nas vodi mimo mesta,kjer prebivalci Pristave vsako leto na starodaven način prikažejo kuhanje oglja,dalje nas pot vodi tudi mimo opuščenega rudnika svinca vse do razvalin gradu Forhtenek. Ta se prvič omenja v začetku 14. stoletja,leta 1635 pa so ga porušili uporni kmetje.Od tu nas pot po gozdu pelje proti novemu vpisnemu mestu Vrholanovemu vrhu ,tudi najvišji točki Ravenske poti z razgledom po vsej Šaleški dolini.Od tu dalje,naša pot postane nekoliko bolj raznolika in razgibana ,vije se po grebenu,v senci  čudovitega borovega gozda,privede pa nas vse do zadnjega vpisnega mesta pri domačiji Abidnikovih.Tu vsako leto ob državnem prazniku Športno društvo Ravne v sodelovanju z občino Šoštanj pripravi srečanje pohodnikov in domačinov z zakusko in kulturnim programom.  Sledi le še   povratek do izhodišča te lepe in zanimive krožne poti.      

FOTOGALERIJA                                                                                          

 
  10.05.2015, Borut Zajc:
E6 pot (od Vuhreda do Turiške vasi )

Evropska peš pot E6 po naši deželi poteka od Radelj (mejnega prehoda)pa vse do obmorskega Strunjana.E6 pot se v Sloveniji imenuje tudi Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana dolga pa je kar 360km.Ime je dobila po gozdarskem inženirju Milanu Ciglarju velikem ljubitelju narave,hoje po gorah in nižinskem svetu.Člani društva že kar nekaj let postopoma obiskujemo kraje in vasi ob tej poti.Letos smo se odpravili na skrajni sever do Vuhreda ob Dravi.Od tu smo pot nadaljevali proti Pohorju vse do Sv. Antona na Pohorju. Tam smo  imeli možnost ogleda notranjosti lepo urejene in ohranjene cerkve iz leta 1684 po katerem je kasneje kraj dobil tudi ime.Domači duhovnik nam je prijazno razkazal stvari,ko se je ravno pripravljal na nedeljsko mašo. Pot smo nadaljevali proti Mali Kopi tudi preko strmega smučišča do znanega Partizanskega doma,ki pa nas je žal pričakal zaprt v pričakovanju novega najemnika.Pravi planinci pa nikoli ne hodimo okoli brez domačih dobrot v svojih nahrbtnikih,zato smo prebrodili tudi to težavo in pot nadaljevali proti dolini.Spremljalo nas je bujno zelenje na več osamljenih domačijah ob poti pa tudi pasji lajež.Pot je verjetno bolj malo obiskana je pa dobro označena zato smo kmalu prispeli do Turiške vasi ,kjer nas je že čakal šofer z avtobuskom.Lepo nedeljo smo zaključili v Mislinji na bivši železniški postaji kar v starem vagonu,kjer smo potešili svojo žejo, nekateri pa tudi lakoto.

FOTOGALERIJA

 
  09.05.2015, :
Čistilna akcija na Smrekovcu

V soboto smo se člani PD Šoštanj (7) udeležili čistilne akcije na Smrekovcu v organizaciji Naravovarstvene zveze Smrekovec. Poleg nas so se akciji pridružili še člani ostalih društev, ki so člani zveze in sicer PD Velenje, PD Črna na Koroškem, PD Ljubno ob Savinji in Savinjsko gozdarsko društvo. Pomagali pa so nam tudi ostali ljubitelji Smrekovca. Skupaj se nas je nabralo 41 ljubiteljev narave in nabrali smo cca. 100 kg smeti. Največ jih je bilo ob cesti v okolici doma na Smrekovec in na divjem piknik prostoru pod kočo. Na planinskih poteh smo nabrali zelo malo smeti, kar priča o tem, da smo planinci že zelo dobro osveščeni, kam s smetmi v hribih.

Vas pa ob tej novici vabimo, da se vzdržite morebitnega prirejanja piknikov na travniku pod domom na Smrekovcu ali morebitnega divjega kampiranja. Predlagamo vam, da koristite gostoljubje Doma na Smrekovcu in njegovega oskrbnika, ki je tudi član našega društva, in na domu preživite prijeten čas in izkoristite njihovo gostinsko ponudbo. Za rekreacijo pa vseeno uporabite naravni in čist prostor, ki se vam odkriva v okolici doma.

Prav tako vas vabimo, da ste ob morebitnem nabiranju gob ali borovnic zmerni in da nabirate gozdne sadeže na naravi prijazen način in se držite zakonskih omejitev.

Na obe vabili opozorite tudi vaše prijatelje in znance.

 

 
  01.05.2015, Borut Zajc:
Bohorski slapovi-pot štirih slapov

Nad Senovim se na območju Bohorja nahaja čudovita mojstrovina narave.Ljubitelji narave lahko tam občudujemo kar štiri veličastne slapove ;Bojanco,Pekel,Ubijavnik in Bojavnik,kjer se vode penijo več kot 15m v globino.Slapovi so poznani malo ljudem in prav njihovi skrivnostnosti se velja zahvaliti,da se še vedno bohotijo v objemu miru.Slapovi so skriti globoko v grapah potokov zato tja ne zahajajo trume turistov ,kljub temu pa so dosegljivi skoraj vsakemu ,ki premore malo spretnosti pri hoji čez potoke in po mokrih skalah zato so pohodne palice tudi zelo uporabne.Mi smo pot pričeli v vasi Jablance,kjer je nameščena tudi tabla z zemljevidom poti štirih slapov.Pomembno je izbrati primerno vreme ,da ni premokro,ker je zaradi obilice vode pot težje prehodna .V sušnem obdobju pa so slapovi manjši in zato manj opazni in zanimivi.Pot je sicer označena vendar je potrebno biti pazljiv in previden saj se lahko hitro zaide v globelih.Po celodnevni hoji prija udobje planinske koče pod vrhom Bohorja v kateri smo se seveda tudi mi okrepili.Še enkrat smo preživeli 1.maj malo drugače izven gneče,zato pa v neokrnjeni naravi in miru pa še vreme nam je prizaneslo z napovedanimi padavinami.

FOTOGALERIJA

 
  12.04.2015, Borut Zajc:
Po poteh Janeza Jalna (greben med Žirovnico in Begunjami!)

Tokrat smo obiskali kraje in poti,ki jih je v svojih delih opisoval slovenski pisatelj,dramatik in duhovnik Janez Jalen.Južno od Stola se nad dolinoZavršnica razprostira zanimiv osamljen greben,ki pa je izredno slikovit in razgleden.Greben je najzahodnejši odrastek Kamniško -Savinjskih Alp.Z avtobuskom smo se pripeljali do vasi Selo-Zabreznica blizu Žirovnice.Od tu naprej nas je pot vodila do cerkvice sv. Lovrenca,ki stoji na lepi razgledni točki in na večini zemljevidov še danes ni vrisana.Po krajšem postanku smo pot nadaljevali po grebenu preko Malega vrha,Peči,Reber,Golovca na najvišji vrh grebena z imenom Smokuški vrh,ki je visokpreko 1100 mnv.Celoten greben leži na tej višini in nudi lepe poglede na svoja precej višja soseda Stol in Begunjščico delno še pokrita s snegom mi pa smo uživali na soncu miru in čudovitih razgledih tudi po dolini na večino ,,prelepe Gorenjske,,.Po nedeljski malici-kosilu, seveda iz nahrbtnika smo se spustili preko Gozdeca do Sankaškega doma na zasluženo pijačo.Pot nas je dalje vodila proti cerkvi sv. Petra na Gori (838nmv.),ki je bila prvič omenjena v 14.stoletju,na začetku 16 stol. pa so zgradili novo dvoladijsko pozno gotsko cerkveno dvorano.Prezbiterij in ladjo je poslikal Jernej iz Loke,posebno velja omeniti njegovo fresko -Poslednja sodba.Pomembno vlogo je cerkev igrala v času turških vpadov,kasneje pa je do cerkve vodila tudi romarska pot iz Koroške preko Karavank.Sledil je le še spust v vas Poljče poleg Begunj.V Begunjah smo si ogledali še znano gostišče Pri Joževcu ter tako zaključili prijeten pomladanski izlet  poln lepih vtisov nekateri tudi z na novo obarvano kožo po obrazu in rokah za spomin in opomin...

FOTOGALERIJA

 
  06.03.2015, Borut Zajc:
OBČNI ZBOR PD Šoštanj 1.del

V petek zvečer smo se planinci udeležili občnega zbora našega društva v prostorih gasilskega društva Šoštanj. Po uvodni zaigrani komični igrici učencev OŠ Šoštanj,ki so tudi naši člani in naš up za nadaljevanje planinske tradicije v občini se je pričela uradna otvoritev in pozdrav predsednika PD Šoštanj.Po izvolitvi organov občnega zbora so sledila poročila predsednika,blagajničarke in načelnikov odsekov ter vodij sekcij.Sledilo je poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča PD Šoštanj.Odprta je bila razprava na podana poročila ter sledila predstavitev in dopolnitev pravil društva ter javna potrditev le teh.Sledila je razrešnica vsem organom in predstavitev novih kandidatov za nove organe društva. Sledila je javna izvolitev kandidatov v organe društva . Večinoma so to stari člani organov saj je bilo njihovo delo pohvaljeno tudi s strani predsednika planinske zveze Slovenije , ki je tudi ćlan našega društva kar nam je seveda zelo v čast ob tej priliki pa se je tudi zahvalil matičnemu društvu za podporo pri njegovi uspešni ponovni kandidaturi za naslednje obdobje. Nekaj je seveda tudi novo izvoljenih članov predvsem v upravni odbor društva in upam ,da bomo še doprinesli k že sedaj dobremu delu v društvu.Vsi smo izvoljeni za mandatno obdobje 2015-2017. V nadaljevanju smo bili seznanjeni s programom dela za leto 2015,ki je raznolik in obsežen.Po uradnem delu je sledilo še družabno srečanje....

FOTOGALERIJA

 
 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18 
Prikaz: 41 - 60 od 351
 
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -