Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Članki:
19.08.2017
34. tekmovanje SRMB in veselica

 Športne prireditve
21.08 - 21.08.2017
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
28.08 - 31.08.2017
[košarka] Poletni košarkarski tabor ŠOŠTANJ 2017
28.08 - 28.08.2017
[bridge] Redni tedenski bridge turnir

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Komunalno podjetje Velenje
Toplica - center za zdravljenje živali
Muzej usnjarstva Šoštanj
CISD

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Odzivi na Blok 6 TEŠ v medijih
28.01.2010, Bojan Rotovnik, 2173 ogledov, 0 komentarjev 

V zadnjem času se v medijih pojavlja veliko prispevkov na temo gradnje Bloka 6 TEŠ. V nadaljevanju vam predstavljamo vam nekaj zbranih odzivov.


Uradna izjava za javnost TEŠ:

Brez TEŠ 6 bi leta 2015 Slovenija morala uvoziti polovico svoje elektrike

Elektroenergetski sistem bi s tem postal nestabilen, cene elektrike bi bilo mnogo težje nadzorovati kot sedaj. Z neizgradnjo TEŠ 6 bi v Šaleški dolini izgubilo delo vsaj 3500 ljudi, pomemben vir preživljanja pa bi izgubili tudi njihovi družinski člani, kar je skupaj več kot 12.000. Potrebno bi bilo zapreti Premogovnik Velenje, ki ima zaloge še za 40 let, strošek zapiranja pa bi nosili slovenski davkoplačevalci.

Termoelektrarna Šoštanj dobavi približno tretjino slovenske elektrike in je s tem največji slovenski proizvajalec energije. Elektriko lahko s prilagajanjem proizvodnje zagotavlja v tistih časovnih pasovih, ko jo sistem potrebuje, za razliko od jedrske elektrarne, kjer je proizvodnja enakomerna (ter ne dovolj velika za slovenske potrebe) in elektrarn na obnovljive vire, kjer je proizvodnja odvisna od razpoložljivosti energentov, ne pa od potreb odjemalcev. TEŠ 6 in NEK sta komplementarna projekta, Slovenija za zagotavljanje energetske samostojnosti in stabilnosti potrebuje oba.

Brez TEŠ 6 visoka odvisnost od uvoza energije

Leta 2015 bomo zaradi zastarelosti tehnologije, slabih izkoristkov in predvsem nesprejemljivih okoljskih učinkov morali izključiti iz omrežja bloke 1-4, blok 5 pa bomo imeli v hladni rezervi. Če takrat ne bomo imeli nadomestnega energetskega objekta v obliki TEŠ 6, bo Slovenija izgubila približno tretjino lastne proizvodnje elektrike, saj nadomestnih energetskih objektov z enako zmogljivostjo in zanesljivostjo oskrbe ne bo mogoče zgraditi. To pomeni, da bomo morali uvoziti približno polovico svoje energije, kar prinaša vrsto negativnih učinkov:
- Slabši nadzor nad cenami električne energije, velik cenovni pritisk na odjemalce.
- Politična odvisnost, kot so jo nekatere evropske države izkusile ob lanski plinski krizi, ki je bila posledica političnega spora med Rusijo in Ukrajino.
- Nestabilnost energetskega sistema z možnostjo redukcij.


Brez TEŠ 6 izguba vsaj 3500 delovnih mest

Termoelektrarna Šoštanj zaposluje 500 ljudi, Skupina Premogovnika Velenje skupaj s sistemom še približno 3000. V Šaleški dolini je torej od TEŠ in Premogovnika Velenje življenjsko odvisnih vsaj 12.000 ljudi. Dodajmo, da zelo visok delež prebivalcev Šaleške doline že dela za minimalne ali pa izredno nizke dohodke v delovno intenzivnih panogah. Dodatna izguba delovnih mest bi lahko pomenila izjemen socialni pritisk na regijo.


TEŠ 6 bo izboljšal kakovost življenja v Šaleški dolini

V blokih 1-5 se proizvede 4,5 milijona tona emisij CO2 na leto. Blok 6 jih bo proizvedel 3,067 milijona ton. Zmanjšal se bo tudi hrup, iz sedanjih približno 48 decibelov na predvidenih 42 decibelov. Morda se zdi ta številka na prvi pogled majhna, vendar pa bo za prebivalce Šaleške doline, ki so hrupu nenehno izpostavljeni, pomenila drastično izboljšanje. Emisije SO2 se bodo zmanjšale na zanemarljivo količino, drastično se bodo zmanjšale tudi emisije NOx, in sicer na manj kot 2000 ton letno (iz sedanjih več kot 8000 ton letno). Poleg tega, da lokalna skupnost podpira projekt, kar je možno kadarkoli preveriti z javnomnenjsko raziskavo, pomenijo vsi ti pozitivni okoljski učinki TEŠ 6 za Slovenijo tudi izpolnjevanje globalnih zahtev na področju okoljske politike.


TEŠ 6 – Preko centra odličnosti korak k nizkoogljičnemu razvoju

TEŠ aktivno sodeluje v Centru odličnosti za nizkoogljične tehnologije. Vizija razvoja gre v smer usmerjanja viškov energije v sistemu ter energije, pridobljene iz obnovljivih virov, v proizvodnjo deionata, ki ga lahko v kemijskih procesih razstavimo na vodik (tega uporabljamo za pogon vozil ter za delovanje gorivnih celic, ki zopet ustvarjajo energijo, in kisik, ki je splošno uporaben v kemični, farmacevtski, procesni in drugih industrijah. Seveda razvoj tovrstnih tehnologij nekaj stane in TEŠ ga je pripravljen financirati, vendar pod pogojem, da bo zato imel potrebna sredstva. TEŠ 6 omogoča tudi primerno finančno zaledje za spodbujanje in podpiranje tovrstnega razvoja. 


TEŠ 6 - ekonomsko rentabilen projekt

Po poslovnih projekcijah (potrdili so jih tudi izkušeni finančni analitiki banke EIB in EBRD, ki so sicer pri financiranju tovrstnih projektov izjemno konzervativne) bo TEŠ s prodajo energije iz bloka 6 ustvarjal dovolj visoke prihodke (približno v višini približno 245 mio EUR letno), kar pomeni, da bo poleg skrbi za socialno varnost svojih zaposlenih in zaposlenih v Rudniku lignita Velenje omogočal tudi razvoj drugih okoljsko sprejemljivih projektov in tehnologij, predvsem pa, da bo sposoben še naprej vlagati v ekološko sanacijo Šaleške doline.

V primeru, da Bloka 6 ne bi izgradili, bi morali v prenovo blokov 1-5 vložiti še nadaljnjih 400 milijonov EUR (torej dobro tretjino investicijske vrednosti Bloka 6), poleg tega pa plačevati še izjemno visoke zneske za emisijske kupone. To bi pomenilo, da bi s prodajo energije po tržni ceni 70 EUR/kWh TEŠ ustvaril letno kar 70 milijonov EUR izgube.


TEŠ 6 – zadnji vlak za moderno tehnologijo termoelektrarn

Prva razmišljanja za graditev Bloka 6 so se začela že v letu 2001, razvojni načrt je bil izdelan do leta 2003. Takrat so se namreč uveljavile tehnologije, ki lahko bistveno omilijo negativne okoljske učinke termoelektrarn. Ne glede na majhnost slovenskega elektroenergetskega sistema, smo menili in še vedno menimo, da je potrebno tovrstne objekte graditi z najbolj modernimi razpoložljivimi tehnologijami. Te so bile tudi upoštevane v tehničnih specifikacijah projekta. Če bi pridobivanje dovoljenj in soglasij potekalo hitreje, bi zelo verjetno izbirali izvajalca v času, ko energetika še ni dosegla viška svoje konjunkture in bi bila tudi cena izgradnje nižja. Ker je izgradnja takšnega energetskega objekta kompleksen projekt, ki traja nekaj let, bomo očitno komaj ujeli zadnji vlak, da bomo leta 2015 elektriko proizvajali z manj okoljskimi obremenitvami in po konkurenčni ceni.


 
TEŠ 6 – Neposredno sodelovanje z izvajalci z dobrimi referencami v energetskem sektorju

Pri projektu TEŠ 6 so sodelovale vse strokovne ekipe TEŠ. Ker pa novih blokov termoelektrarne ne gradimo vsak dan, smo k sodelovanju povabili strokovnjake, ki so posebej usposobljeni in razvoj tovrstne opreme dnevno spremljajo, poznajo najnovejše tehnične dosežke in možnosti. Poleg tega smo k sodelovanju povabili tudi pravne strokovnjake in strokovnjake za ekonomiko in finance. Pri pripravi projekta je sodelovalo približno 80 izvajalcev, ki smo jih izbrali na podlagi njihovih referenc v energetskem sektorju.

Vsa sodelovanja so potekala neposredno in tudi vsi finančni tokovi tečejo neposredno med TEŠ in izvajalci. Za kateregakoli od njih je možno preveriti, kakšno razmerje med ceno in kakovostjo ponuja na trgu ter kakšne reference ima.

Razpis za izbiro izvajalca, ki pomeni tudi ključen strošek v investiciji, smo objavili v mednarodnem uradnem listu, torej bi se lahko nanj prijavilo več globalnih ponudnikov. Ključnih dobaviteljev omenjenih tehnologij je več: General Electric, Siemens Hitachi, Alstom, Mitsubishi, Toshiba. Vendar pa sta se na naš razpis prijavila samo dva, tudi zato, ker so ostali v trenutku razpisa imeli polno zasedene proizvodne zmogljivosti. Zanimanje za projekt je bilo torej relativno majhno.

Pogodba je sklenjena neposredno z izvajalcem, posrednikov v tem poslu ni bilo, kar bo pokazala tudi preiskava protikorupcijske komisije.


Koruptivnosti ni bilo

Največ neutemeljenih namigovanj o domnevni koruptivnosti izhaja iz dejstva, da je podjetje SOL Intercontinental manjšinski lastnik družbe CEE in družbe Alstom Hrvaška. Ta namigovanja povzročajo veliko škodo vsem, ki so sodelovali pri razpisu, predvsem pa so nelogična.

Družba CEE je sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije, in sicer so bili trije njeni strokovnjaki vključeni v strokovno skupino, ki je sicer štela 20 ljudi. Vsakdo lahko sam presodi, kolikšno težo so imela njihova mnenja in kolikšen vpliv so lahko izvajali na 17 strokovnjakov, ki prihajajo bodisi iz TEŠ bodisi iz drugih organizacij.


TEŠ 6 – cena izvedbe

Cena projekta se je v toku dogovorov zviševala, če bi primerjali gibanje cen projekta in gibanje cen osnovnih surovin v tistem času: predvsem bakra in niklja, bi ugotovili zelo podoben trend. Dejstvo je, da nobena korporacija, ob tako množičnem povpraševanju na trgu, ne bi bila pripravljena projekta delati z izgubo in zato bi se pogoji podobno spreminjali tudi, če bi izbrali kakega drugega ponudnika. Vseeno smo zadnjo ceno znižali za 100 milijonov EUR. Tudi v teh pogojih je bil projekt še vedno sprejemljiv za EIB in EBRD, kar dokazuje tudi njegovo siceršnjo ekonomsko upravičenost.


Sprejemljivost alternativnih energetskih objektov v drugih lokalnih okoljih?

TEŠ 6 bo nadomestil dosedanje bloke TEŠ, v okolju, ki je ta objekt že sprejelo in z njim živi ter ga tudi podpira. V primeru neizgradnje TEŠ 6 in ob sledenju visokih okoljskih zahtev (ki so tudi razlog za marsikatero nasprotovanje TEŠ 6) bi bilo potrebno izgraditi nadomestni objekt nekje drugje v Sloveniji. V tem kontekstu se kaže več problemov:
- sprejemanje lokalne skupnosti, ki je praviloma nenaklonjena tako drastičnemu poseganju v njen prostor, pa četudi gre za energijo iz obnovljivih virov (primer: vetrne elektrarne),
- zmogljivost objekta,
- rok izgradnje (ob predpostavki, da bodo postopki pridobivanja dovoljenj tudi v primeru drugih prosilcev obravnavani s približno enakimi časovnimi obdobji, kot so bili naši). 

Trendi – termoelektrarne v Evropi in svetu

Proizvodnja energije iz fosilnih goriv še zdaleč ni preteklost. Če vzamemo za primerjavo samo državo z izjemno striktno okoljsko politiko, Nemčijo, nam podatki še vedno pokažejo, da se v tem trenutku gradi kar 29 termoelektrarn. Ne glede na vse večjo uporabnost obnovljivih virov in na tehnološki napredek, ki omogoča njihovo vse učinkovitejše izkoriščanje, še vedno ostaja problem razpoložljivosti energentov (veter piha – ali pa tudi ne – ko rabimo energijo; sonce ima pozimi, ko je poraba največja, najmanjšo moč…), shranjevanja energije in prenosa energije na velike razdalje. Prav to je razlog, da države, ki želijo stabilen, čim manj od uvoza odvisen energetski sistem (in nimajo drugih naravnih danosti), še vedno veliko vlagajo v termoelektrarne. 


Odziv župana občine Šoštanj, Darka Meniha:

Izjava Občine Šoštanj o izgradnji bloka šest Termoelektrarne Šoštanj 

                                                                                       
Po podpisu dogovora med Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za gospodarstvo, Termoelektrarno Šoštanj in Občino Šoštanj za prenos priprave prostorskih aktov iz državne v občinsko pristojnost, so konec leta 2006 stekle aktivnosti za pripravo treh odlokov. Z njihovim sprejemom je bila pridobljena pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za postavitev 6. bloka TEŠ z vsemi pripadajočimi objekti in potrebno infrastrukturo. Na sejah občinskega sveta smo sprejeli:
• Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za prostorsko ureditev skupnega pomena za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti.
• OPPN za prostorsko ureditev skupnega pomena za dimnik in hladilni stolp bloka 6 TEŠ.
• Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega plana za potrebe razširitve meje industrijske cone TEŠ.

Tako smo omogočili, da bodo dotrajane bloke nadomestili z novim, sodobnejšim, ki bo s souporabo obnovljivih virov energije pomenil velik korak k zmanjšanju škodljivih emisij v okolje. O vseh svojih postopkih je občina v javnih občilih sproti obveščala tudi občane.

Občina Šoštanj že od leta 2007, ko se je konstruiral koordinacijski odbor v postopku načrtovanja objektov Termoelektrarne Šoštanj, podpira izgradnjo bloka šest. Namen oblikovanja omenjenega odbora, v katerem sodelujejo predstavniki občanov, Termoelektrarne Šoštanj in Občine Šoštanj, je bil vključitev lokalne javnosti v postopek pridobivanja potrebne dokumentacije za postavitev enega od najpomembnejših energetskih objektov v Sloveniji in hkrati tudi konstruktivno sodelovati pri sprotnem reševanju vseh dilem.

Lokalna javnost nikoli ni nasprotovala sami izgradnji, saj se vsi zavedamo nujnega energetskega razvoja, od katerega je odvisno gospodarstvo tako naše doline kot celotne Slovenije. Leta, desetletja je naša dolina počasi umirala. Šoštanj je bil odpisan in v njem ni bilo razvoja. V zadnjih letih pa sta Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik igrala ključno vlogo pri sanaciji naše občine in celotne doline. Vodilni v TEŠ-u so veliko vlagali v raziskave in posodobitve, tako so gozdovi spet ozeleneli, v našo občino prihaja razvoj.

V kolikor investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ne bi bilo, bi v naslednjih letih zanesljivost oskrbe slovenskih porabnikov električne energije postala zelo vprašljiva. Ogrožena bi bila tudi celotna prihodnost Šaleške doline zaradi propada številnih delovnih mest in podjetij povezanih z energetiko.

Tako v ključnem času izgradnje bloka šest, ki bo tudi za naše potomce zagotovil nemoteno preskrbo električne energije v Sloveniji, v sami dolini pa čistejši zrak in trajnostni razvoj, želim izraziti podporo vodstvu Termoelektrarne Šoštanj.

Darko Menih, prof.
župan Občine Šoštanj


Izjava Premogovnika Velenje:

Podpora projektu izgradnje Bloka 6

(Velenje, 26. januarja 2010) – Ob številnih nasprotujočih si mnenjih glede projekta izgradnje bloka 6 želimo v Premogovniku Velenje poudariti dejstvo, da je v Termoelektrarni Šoštanj nujno potrebno modernizirati termoenergetske objekte. Novi blok 6 je vsekakor ključnega pomena za zanesljivo in varno oskrbo Slovenije z električno energijo ob izpolnjevanju vseh ekoloških zahtev. Z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe premoga v električno energijo, ki bo izpolnjevala vse ekološke standarde, bo sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. Poleg okoljskega in ekonomskega pa je nenazadnje pomemben tudi socialni vidik, ki omogoča delovna mesta v Šaleški dolini še nadaljnjih 50 let.

Ena ključnih prednosti dosedanje zanesljive oskrbe samostojne Slovenije z električno energijo je uravnotežena struktura virov za njeno proizvodnjo (1/3 voda, 1/3 jedrska in 1/3 premog). Vsaka od teh tehnologij ima svoje prednosti, pa tudi slabosti. Premogovna tehnologija povzroča emisije v okolje in toplogredne pline, hidroelektrarne zasedejo ogromno prostora, povzročajo mikroklimatske spremembe in v veliki meri preoblikujejo doline ob rekah, jedrske elektrarne in odlagališča pa za dolga tisočletja povzročijo strogo omejeno rabo prostora. To seveda velja tudi za različne vrste obnovljivih virov energije (OVE). Spomnimo se le problematike umeščanja vetrnih in sončnih elektrarn v okolje – v vsem tem času, ko bi tovrstno energijo že lahko koristili, v Sloveniji nismo prišli dlje od prepirov med naravovarstveniki in zagovorniki omenjenih virov.

Vsaka proizvodnja energije na nek način povzroča vplive na okolico. Vendar pa brez energije ljudje ne znamo več živeti. Tako danes na vprašanje, kateri vir energije je najbolj ustrezen, še ni enoznačnega odgovora in ga najbrž tudi še dolgo ne bo. Futuristi sicer napovedujejo, da bo sonce čez dobrih 50 let poskrbelo za vse naše energetske potrebe, toda nas, naše otroke in vnuke v prvi vrsti močno zanima tudi, kaj se bo dogajalo že jutri in v naslednjih desetletjih. Prepričani smo, da bo tako v Evropi kakor tudi drugod po svetu premog še precej desetletij moral nositi veliko breme energijske oskrbe. Pomembno je, da bo uporabljen izključno v modernih termoenergetskih objektih.

Tako bo tudi v Sloveniji, kjer imamo v približno 130 milijonih odkopnih zalog energetskega premoga iz Šaleške doline edino pravo domačo energetsko strateško rezervo še za naslednjih 50 let. Pomembno je, da ga smotrno porabljamo in za njegovo pretvorbo v električno energijo uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo. Da ne zgori v prazno. Da ne onesnažuje okolja po nepotrebnem. To od nas zahtevajo tako ekonomski kot ekološki dejavniki. Investicija v novi 600 MW blok v Šoštanju, ki bo v svoji življenjski dobi porabil ves razpoložljivi lignit v Šaleški dolini, je tako res pravi odgovor za zahteve energetsko-klimatskega svežnja, ki jih pred Slovenijo postavlja EU, in je tudi edini veliki energetski objekt, ki ima gorivo zagotovljeno do konca svoje življenjske dobe. Blok 6 je potreben ne samo nadaljevanju energetske zgodbe v Šaleški dolini, temveč predvsem zanesljivi, varni in okoljsko sprejemljivi oskrbi Slovenije z električno energijo. Zgrajen bo po najsodobnejših ekoloških in tehnoloških principih ter bo skupaj s konkurenčno ceno premoga dajal tudi konkurenčno proizvodnjo električne energije.

Proizvodnja električne energije iz premoga je obremenjena tudi z ekološkimi taksami oziroma dajatvami. Še posebej se bodo razmere zaostrile po letu 2012, ko bo potrebno vse potrebne kvote za proizvodnjo električne energije v termoenergetskih objektih kupovati na avkcijah. Te dodatne stroškovne obremenitve našega proizvoda zahtevajo, da moramo biti pri osnovnem procesu proizvodnje premoga maksimalno učinkoviti, če želimo v konkurenčnih razmerah ustvariti električno energijo po konkurenčni ceni.

Po lanskih svetovnih dogodkih, ko se je tudi naša država soočila s pomanjkanjem elektrike, nam mora biti še toliko bolj jasno, da Slovenija, ki je med državami, ki so energetsko bolj odvisne od uvoza, potrebuje lastne vire energije in ne sme biti odvisna (le) od tujih. Če namreč investicije v šesti blok TEŠ ne bi bilo, bi v naslednjih letih zanesljivost oskrbe slovenskih porabnikov električne energije postala zelo vprašljiva. Ogrožena bi bila tudi celotna energetska prihodnost doline, ker bo potrebno kmalu zapreti stare bloke. S tem bi bila ogrožena številna delovna mesta in tudi obstoj podjetij, ki so povezani z energetiko.

Ob koncu bi želeli ponovno poudariti, da podpiramo izgradnjo novega, tehnološko in skladno z ekološkimi standardi zasnovanega termoenergetskega objekta bloka 6, kot je opredeljen v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, zaradi varne in kakovostne oskrbe z električno energijo v Sloveniji, s predvidenim dokončanjem izgradnje najkasneje v letu 2014. Na delovanje in razvoj Termoelektrarne Šoštanj ter Premogovnika Velenje s predvidenimi izkopi do konca odkopavanja je namreč vezan razvoj doline, pri čemer bi želeli izpostaviti, da nam gre predvsem za kakovostno bivanje naših prebivalk in prebivalcev, za zdravo okolje in seveda za delovna mesta.

Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved: »Energija za nas pomeni odgovornost – odgovornost tako na strani proizvodnje kot tudi odgovornost na strani porabe. Odgovornega ravnanja z okoljem pa se v Šaleški dolini že dolgo zavedamo. Zato naša dolina navzven ne kaže podobe rudarske pokrajine, zato tudi vztrajamo na modernizaciji proizvodnje električne energije v Termoelektrarni Šoštanj, ki bo z B6 bistveno zmanjšala negativne vplive na okolje, hkrati omogočala konkurenčno proizvodno ceno elektrike ter skrbela za smotrno izrabo edinega slovenskega strateškega energetskega vira.«


Delo.si:

Direktor Teša zavrača namigovanja o možnosti korupcije

Rotnik: Gre za ekonomsko utemeljen, tehnološko dovršen, socialno dobrodošel in ekološko zelo upravičen projekt

Direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik je na današnji novinarski konferenci v Šoštanju zavrnil vsa namigovanja o domnevnem pojavu korupcije pri projektu načrtovane gradnje bloka šest.

Šoštanj - Direktor Uroš Rotnik je poudaril, da je celoten posel potekal brez posrednikov in da se vsaka pogodba ob dokazanem vzroku lahko prekine.

Da je posel potekal brez podkupovanj, bo, kot je prepričan Rotnik, ugotovila tudi protikorupcijska komisija, ki je v teh dneh pozvala Teš k predložitvi dokumentacije. "Vsa namigovanja, da je karkoli bilo narobe pri izvedbi tega projekta, odločno zanikam," je dejal Rotnik in dodal, da ima družba vseskozi namen do konca izpeljati 1,103 milijarde evrov vreden projekt, ki ga podpira tudi lastnik, Holding Slovenske elektrarne.

"Gre za ekonomsko utemeljen projekt, tehnološko dovršen, socialno dobrodošel v okolju in ekološko zelo upravičen," je prepričan Rotnik. Prvi mož Teša je odločno zanikal tudi namige, da je projekt, ki je po njegovih besedah izrednega pomena za slovenski elektroenergetski sistem, bil doslej slabo strokovno voden.

Projekt je pripravljala skupina 20 strokovnjakov, večina iz Teša, trije v skupini so bili iz podjetja CEE, ki je v obdobju od leta 2004 do 2009 izdelovalo razpisno dokumentacijo. Zgodovina podjetja CEE sega v Teš, po navedbah Rotnika pa največ "neutemeljenih namigovanj o domnevni koruptivnosti" izhaja iz dejstva, da je podjetje Sol Intercontinental manjšinski lastnik družbe CEE in družbe Alstom Hrvaška.

Rotnik je pojasnil, da je Teš pogodbo za izvedbo projekta podpisal s konzorcijem podjetij Alstom iz Francije in Alstom iz Nemčije. Pogodba je bila sklenjena brez posrednikov, pogodba ščiti izvedbo investicije in vsebuje protikorupcijsko klavzulo, kot je predvidena v pogodbenem modelu mednarodne trgovinske zbornice, je poudaril.

Odvetnica Anita Dolinšek, ki je odgovorna za pravni del projekta, pa je dodala, da je potrebno to "podkupninsko klavzulo" brati v okviru celotnega posla. "Sankcija ničnosti za takšne konkretne posle ni vedno najprimernejša," je dejala Dolinškova in dodala, da pravni red, tako slovenski kot švicarski, ki so ga strani dogovorno sprejele in na katerega se nanaša pogodba, omogoča številne druge sankcije v primeru, da se pokažejo kakšne nepravilnosti in nezakonitosti, ki so po njenih besedah dosti bolj primerne in v skladu s poslovno prakso. Gre za odškodnine, prilagoditve pogodbe in druge sankcije, je dodala.

Prvi mož Teša je na današnji skoraj dve uri trajajoči novinarski konferenci večkrat pojasnil tudi časovni načrt obratovanja bloka pet. Ta bo po letu 2015, kot je dejal, v hladni rezervi za primere, da se pojavi kakšna okvara na bloku šest ali v Nuklearni elektrarni Krško (Nek). Ostali obstoječi bloki pa se bodo dokončno ustavili leta 2016. Teš, ki zagotavlja tretjino slovenske elektrike in polovico v okviru HSE, je po Rotnikovih besedah poseben energetski objekt v slovenskem prostoru, saj skrbi za sekundarno regulacijo na slovenskem trgu električne energije. Projekt izgradnje bloka šest, za katerega tehnični pregled načrtujejo oktobra 2014, bo po njegovih besedah med drugim prispeval h konkurenčnosti slovenskega elektro sistema, zmanjšala se bo tudi obremenitev okolja, saj bodo izpusti ogljikovega dioksida bloka šest za 35 odstotkov nižji od obstoječih izpustov ob enaki proizvodnji elektrike.

Nenazadnje se bo ohranilo tudi 500 delovnih mest v Tešu in 3000 v Premogovniku Velenje, ki Tešu prodaja premog in ima po nekaterih ocenah zaloge še za 40 let. Pri projektu izgradnje bloka šest v Tešu zasledujejo tudi cilj znižanja cene lastne električne energije za od 25 do 30 odstotkov. Brez bloka šest bi se v Šoštanju leta 2025 zaključila proizvodnja električne in toplotne energije, kar bi imelo velike posledice za okolje, poleg tega pa bi Slovenija morala iskati novo energetsko lokacijo. V primeru, da bloka šest ne bi gradili, pa bi morali v obnovo obstoječih blokov vložiti 400 milijonov evrov, poleg tega pa bi plačevali še zelo velike zneske za emisijske kupone, poudarjajo v Tešu.

Projekt gradnje šestega bloka bodo v Tešu financirali iz lastnih sredstev HSE v višini 308 milijonov evrov, sami bodo dodali 130 milijonov, kredit Evropske investicijske banke bo znašal 550 milijonov, pogovori z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) pa gredo v smeri pridobitve do 150 milijonov evrov posojila in še do 200 milijonov evrov sindiciranega posojila. V primeru, da EBRD ne bi pristala na sodelovanje, se bodo po Rotnikovih besedah dogovorili za kredite z dobavitelji in poslovnimi bankami. Podporo projektu je na novinarski konferenci izrekel tudi predsednik nadzornega sveta Teša Djordje Žebeljan. Rotnik pa je izpostavil še, da Slovenija po letu 2030 iz takrat obstoječih objektov, vključno z blokom šest, ne bo imela več zadosti električne energije, zato v Tešu podpirajo tudi gradnjo drugega bloka Neka. 


24ur.com: TEŠ 6 ni več moč zaustaviti:

 

 


 

 

 

 


 
 
Omenjene organizacije:
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O.
 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (16.08.)
 
16.08.1988  Zgodilo se je … 16. velikega srpana 1988
16. avgusta leta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -