Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Članki:
01.11 - 30.11.2017
Ti pa imaš krompir! -razstava
01.11 - 30.11.2017
Brezplačne novembrske aktivnosti v Središču za samostojno učenje Šoštanj
06.11 - 27.11.2017
V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
07.11 - 28.11.2017
S pomočjo branja do znanja slovenščine
08.11 - 29.11.2017
Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov

 Športne prireditve
06.11 - 27.11.2017
[rekreacija] Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
27.11.2017 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
26.12.2017
[planinstvo] 10. PLANINSKI POHOD TOPOLŠICA 379 m – SLEME 1052 m PREKO LOMA 884 m

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Komunalno podjetje Velenje
Toplica - center za zdravljenje živali
Muzej usnjarstva Šoštanj
CISD

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Blok 6 TEŠ: intervju Bojan Brešar
29.12.2009, HSE.si, 2625 ogledov, 0 komentarjev 
Zunanja povezava:  (kliknite ikono)

HSE.si: Intervju: Bojan Brešar, vodja projekta gradnje šestega bloka

Brez šestega bloka bo TEŠ leta 2027 prenehala poslovati


Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) je v javnosti odprla številna vprašanja. Je ekološko in ekonomsko upravičena? Se bo zaradi tega ustavila gradnja drugih energetskih objektov? Bo Slovenija izpolnila okoljske zaveze do Evropske unije v naslednjih 11 letih? Odgovore na ta vprašanja smo iskali pri vodji projekta gradnje πestega bloka Bojanu Brešarju.

Koliko bo gradnja šestega bloka prispevala k zmanjšanju emisij SO2, CO2 in NOx?
Šesti blok bo emitiral v okolje 35 odstotkov manj CO2 kot trenutni bloki v TEŠ, pri enaki količini proizvedene električne energije. Gre za približno milijon ton manj letno. Poleg tega pa se bodo znižale druge ekološke obremenjenosti okolja: SO2 s 400 na 200 mg/ Nm3, NOx s 500 na 200 mg/Nm3, CO2 za 35 %/ MWh. Znižali se bosta tudi ravni praha in hrupa. Predvidevamo, da bi se količina emisij SO2 in NOx zmanjšala za 50 odstotkov. Poleg tega bo šesti blok močno prispeval k zmanjšanju skupnih emisij v ozračje iz TEŠ. Kot je razvidno iz grafov, se bodo ocenjene emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, prahu in ogljikovega monoksida močno zmanjšale po letu 2014 (ko bo začel šesti blok obratovati, prvi, drugi in tretji blok pa bodo zaprti); tak proces zmanjševanja se bo nadaljeval do leta 2050, z nadaljnjim znižanjem ravni proizvodnje okoli leta 2028, ko bo obratoval samo šesti blok.


Okoljevarstveniki se ne strinjajo, da bo Sloveniji uspelo z zgrajenim šestim blokom uresničiti okoljevarstvene obveze do Evropske unije do leta 2020. Drugi pravijo, da je to mogoče le zgradnjo šestega bloka.

Republika Slovenija je dolžna v okviru kjotskega protokola zmanjšati emisije ogljikovega dioksida ter v celoti prenesti in izvajati zahteve Evropske unije. Posledično je bil postavljen cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida iz termoenergetike za devet odstotkov vidno strožji kot povprečna nacionalna zahteva o zmanjšanju emisij za osem odstotkov. Ker se potreba po električni energiji povečuje, bo te zahteve izpolniti velik izziv, s precejšnjimi izboljšavami energetske učinkovitosti obstoječih proizvodnih naprav. V skladu z mednarodnimi obveznostmi namerava TEŠ nadomestiti obstoječe proizvodne bloke s šestim blokom, ki bo z uporabo tehnologije state-of-theart pripomogel k precejšnjemu zmanjšanju specifičnih emisij ogljikovega dioksida. TEŠ bo po začetku obratovanja šestega bloka emitiral v ozračje 1 milijon ton CO2 letno manj za enako količino električne energije, kot jo proizvede v danes obstoječih blokih.


Vroč politični kostanj je tudi cena električne energije, proizvedene iz novega bloka. Zaradi plačevanja kuponov kritiki pravijo, da bo električna energija dražja, kot če bi bila proizvedena iz obnovljivih virov. Kakšna bo cena električne energije po dokončanju šestega bloka?

Cena električne energije iz šestega bloka bo okrog 55 evrov na megavatno uro, v tej ceni so vključeni vsi stroški, vključno s stroški celotne količine kuponov CO2. Če pogledamo ceno iz TEŠ zadnji mesec, ta znaša okrog 60 evrov. Če pa dodamo še celotno količino CO2 in vsa potrebna investicijska vlaganja za podaljšanje obratovanja, pa bi bila cena čez 100 evrov. Investicijski posegi, ki bi omogočili obratovanje blokov 1–5 po letu 2016, so ocenjeni na 400 milijonov evrov.


Nekaj časa se je omenjalo, da bi lahko bil zaradi tega izveden tudi referendum. Menite, da bi se lahko zgodil?

Mislim, da do tega ne bo prišlo. Trenutno je Slovenija toliko podhranjena s proizvodnjo električne energije, da potrebuje tudi večje objekte, ki bodo proizvajali električno energijo, to sta šesti blok in drugi jedrski blok. Z vsemi drugimi objekti je nemogoče doseči energetsko neodvisnost, saj so toliko manjši, da k temu ne morejo bistveno prispevati. Tudi cenovno je cena električne energije iz šestega bloka skoraj za polovico nižja kot iz obstoječih blokov. Če spremljamo napovedi o delovanju trga do leta 2015, je ta cena dovolj konkurenčna, da pripomore k povračilu posojil in normalnemu konkurenčnemu obratovanju.


Je torej optimalnejša gradnja šestega ali obnova četrtega bloka?
Četrti blok deluje od leta 1972 in bo imel kmalu za sabo 40 let obratovanja, približuje se 300.000 obratovalnim uram. Po navadi so termoelektrarne grajene za dobo 40 let, kar pomeni, da se njegova življenjska doba izteka, pa tudi ekološko blok ni pripravljen na zakonodajo po letu 2016. Zato bi bila potrebna večja investicijska vlaganja, da bi bil ekološko sprejemljivejši in da bi podaljšali njegovo zanesljivost. Izkoristek samega bloka bi ostal precej nižji, kot ga bo imel novi blok, specifične emisije CO2 pa za tretjino večje. Še vedno bi bila cena električne energije dosti višja, kot bo iz šestega bloka, zato menim, da tukaj ni niti ekonomske upravičenosti niti ekološke logike, da bi še naprej obratovali bloki od ena do štiri.


Koliko bi bilo prizadeto premogovništvo v Šaleški dolini, če bi se opustila zamisel o gradnji šestega bloka?
Brez take enote bi bila TEŠ po letu 2027, ko se bo predvidoma iztekla življenjska doba petega bloka, prisiljena končati svoje poslovanje, s precej zmanjšano proizvodnjo električne energije že po letu 2016. Prenehanje proizvodnje v TEŠ bi vodilo k prenehanju proizvodnje rudnika premoga Velenje, kar bi imelo pomembne socialne in gospodarske vplive na to območje, saj bi veliko ljudi ostalo brez dela. Premogovnik Velenje pa bi se tako po letu 2027 zaprl z neizkoriščenimi skoraj 100 milijoni tonami premoga. Z delovanjem šestega bloka pa bo uporabljen ves premog in tudi obratovanje se bo podaljšalo do leta 2054.


O gradnji šestega bloka krožita razlagi dveh t. i. energetskih lobijev – šaleškega in posavskega. Prvi pravijo, da je gradnja nujna, drugi, da se bo zaradi gradnje šestega bloka ustavila gradnja drugih energetskih objektov v Sloveniji. Se bo to res zgodilo?


Mislim, da ne. Investicijski potencial v slovenski energetiki je zadosti velik, da je dovolj prostora za šesti blok in tudi za drugi blok jedrske elektrarne. Sploh, ker ne gre za hkratno gradnjo, prav gotovo pa je dovolj prostora za posavske investicije in šesti blok. Šesti blok bo začel obratovati konec leta 2014, drugi blok jedrske elektrarne pa bi lahko začel obratovati šele po letu 2020. V TEŠ menimo, da lahko slovenska energetika skupaj investira in zgradi šesti blok v Šoštanju in tudi drugi blok v Krškem. Poleg tega, če pogledamo zgodovino, je bila v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja podobna zgodba: takratna slovenska energetika je najprej zgradila četrti blok leta 1972, peti blok leta 1978, nuklearko pa v začetku 80. let. Pravzaprav je šlo za podobno zgodbo.


Ali v Sloveniji kljub temu dovolj vlagamo v obnovljive vire? Kot resni investiciji se omenjata šesti blok in drugi blok nuklearke ?
Če gledamo stanje, je tako, da HSE gradi šesti blok in vlaga v obnovljive vire. Po drugi strani pa Gen energija vlaga v jedrsko energijo in prav tako v obnovljive vire. Menim, da je dovolj potenciala za eno in za drugo vlaganje.


Generalni direktor HSE Borut Meh je dejal, da bi lahko bil šesti blok zgrajen tudi brez finančnega vložka Gen energije. Je to izvedljivo?
Finančna konstrukcija trenutno predvideva lastna sredstva TEŠ, sredstva iz HSE in kredit EIB, ki je že podpisan v višini 350 milijonov evrov. Trenutno potekajo pogovori o povišanju tega kredita na 550 milijonov evrov. EBRD je zaključil t. i. pregled projekta – tehnično, komercialno, okoljsko – in je pripravljen sodelovati v višini do 350 milijonov evrov. Poleg tega se za financiranje projekta zanimajo tudi večje poslovne banke predvsem iz držav dobaviteljev opreme, ki ponujajo sredstva z zavarovanjem izvoznih družb dobavitelja. Glede na pogoje, ki jih banke ponujajo, je naš cilj, da sestavimo finančno konstrukcijo s čim manj stroški financiranja. Zato tudi potekajo razgovori z Gen Energijo, da ta vstopi v projekt s svojimi sredstvi. Če dogovora ne bo, bomo finančno konstrukcijo pripravili z navedenimi viri.Celotna vrednost gradnje šestega bloka je 1,1 milijarde evrov, očitki pa letijo predvsem na ceno opreme, ki je vredna 700 milijonov evrov.


Ali ni bilo cenejšega ponudnika od Alstoma?
V Uradnem listu Evropske unije je bil 7. 10. 2006 objavljen razpis za izbiro ponudnikov za dobavo glavne tehnološke opreme za šesti blok z močjo 600 MW. Zamislili smo si, da razpišemo prvi paket, ki vključuje vso glavno opremo, na račun tega pa je mogoče od dobavitelja zahtevati garancijo za izpolnjevanje glavnih obratovalnih parametrov. Prijavi sta oddala dva ponudnika in Alstom je bil ugodnejši. Drugi ponudnik je za naš trapezni način obratovanja ponudil neustrezno opremo. Kotlovska oprema je bila tehnično nesprejemljiva, poleg tega je bil še dražji od Alstoma. Tako smo že takrat izbrali tehnično in cenovno ustreznejšega ponudnika. Pogodba je bila podpisana v času gospodarske rasti, vendar pa je v pogodbi tudi možnost ponovnih pogajanj in zaradi spremenjenih tržnih okoliščin smo letos z Alstom dosegli znižanje pogodbene cene za približno sto milijonov evrov in za tri mesece krajši rok dobave. Ta cena je dokončna.


Ali res na tem področju med podjetji ni velike konkurence?


Za opremo na kotlovskem področju za premog lignit sta na svetu pravzaprav samo dva ponudnika. Oba sta se prijavila in izbrali smo ugodnejšega. Žal je na tem področju konkurenca zelo omejena in dobavitelji se tega zelo dobro zavedajo.


Kdo bo opravljala preostala dela?
Vse dobave razpisujemo na podlagi zakona o javnih naročilih, vsi razpisi so objavljeni tudi v evropskem uradnem listu. Razloga za to sta preglednost celotnega projekta in vključenost evropskih investicijskih bank. Veseli smo, da dela opravljajo domača podjetja, vendar samo pod pogojem, da lahko ponudijo kakovostno storitev po konkurenčnih pogojih. Poleg razpisa za glavno tehnološko opremo smo objavili razpis tudi za razžvepljanje dimnih plinov. Na podlagi prispelih prijav, usklajevanj in pogajanj o tehničnih in komercialnih pogojih je bil izbran najugodnejši ponudnik – slovenski dobavitelj. Drugi razpisi se zdaj nadaljujejo in predvsem pri gradbenih delih pričakujemo, da bodo domača podjetja imela boljšo ponudbo od tujih. Tudi v pogodbi z Alstomom je klavzula, da lahko nadomestimo tujo opremo z domačo. Torej, če se izkaže, da je domač dobavitelj, ki zagotavlja pogodbene parametre, ugoden in kakovosten, lahko zahtevamo zamenjavo z domačim dobaviteljem.


Kako boste opremo pripeljali v Šoštanj?
Verjetno bo treba kakšno cesto utrditi ali popraviti. Transport glavne tehnološke opreme je zelo zahteven logističen korak in je vključen v obseg dobav dobaviteljev. Vso logistiko mora tako pripraviti Alstom, ki zdaj izdeluje študije. Predvidoma naj bi večji kosi opreme prihajali v Šoštanj po dveh možnih poteh: s cestnim prevozom prek Luke Koper in po železnici prek Avstrije mimo Šentilja. Prvi večji kosi opreme bodo začeli prihajati v Šoštanj leta 2012. Večje rekonstrukcije cest verjetno ne bodo potrebne.


Kako pa so modernizacijo termoelektrarne sprejeli okoliški prebivalci?
V sklopu sprejemanja okoljskih aktov smo imeli kar veliko javnih razgrnitev, organizirali smo odprta vrata. Lokalni javnosti smo skušali predstaviti projekt čim bolj pošteno in odprto. Ljudje živijo s termoelektrarno že več kot 50 let in so sprijaznjeni, da živijo z njo. Moram reči, da je javnost okoljsko objekt zelo dobro sprejela, seveda pa tudi tukaj niso manjkali posamezniki s pripombami. Splošni vtis pa je zelo dober.


V kateri fazi pa je trenutno projekt?

Podpisali smo dve pogodbi: pogodbo za dobavo glavne tehnološke opreme in pogodbo za nabavo naprave za razžvepljanje. Objavili smo razpis za hladilni sistem, sledil bo razpis za pripravljalna gradbena dela. Začetek izvajanja del z Alstom je predviden decembra, ko bodo začeli podrobno projektiranje, sama fizična pripravljalna dela so predvidena za naslednje leto. Gradbena dela naj bi se začela konec leta 2010, vsa montažna dela in dobave pa leto pozneje. Zaključek je določen za novembra 2014, ko naj bi šesti blok začel poskusno obratovati.


 
 
Omenjene organizacije:
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O.
 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -