Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Članki:
19.08.2017
34. tekmovanje SRMB in veselica

 Športne prireditve
21.08 - 21.08.2017
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
28.08 - 31.08.2017
[košarka] Poletni košarkarski tabor ŠOŠTANJ 2017
28.08 - 28.08.2017
[bridge] Redni tedenski bridge turnir

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Komunalno podjetje Velenje
Toplica - center za zdravljenje živali
Muzej usnjarstva Šoštanj
CISD

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Muzej usnjarstva v Šoštanju
20.11.2009, Andreja Moškon, 3395 ogledov, 0 komentarjev 

Muzej usnjarstva v Šoštanju odprl svoja vrata

V četrtek, 19.11.2009, je Šoštanj ponovno zaživel v duhu svoje nekdanje tovarne usnja. Pred poslopjem bivših tovarniških kopalnic v tradicionalni okrasitvi iz obdobja med obema vojnama, kakršne se je za takratna praznovanja posluževala tudi družina Vošnjak, so se zbrali številni obiskovalci, med drugim tudi nekdanji zaposleni.

»Letos mineva 221 let od ustanovitve Vošnjakove usnjarne, ki je iz majhne obrtne delavnice po mnogih desetletjih s pomočjo pridnih rok številnih generacij Šoštanjčanov in bližnjih ter daljnih okoličanov prerasla v eno najbolj poznanih tovarn za predelavo usnja v tem delu Evrope«, je začel svoj govor župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih.

Muzeja usnjarstva ne bi bilo brez ljudi, ki so v tem videli priložnost za turistični razvoj mesta in dragoceno dediščino, ki jo je potrebno ohraniti in zapustiti prihodnjim rodovom. Župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ Darko Menih je pri tem izpostavil profesorja dr. Toneta Ravnikarja, Danila Čebula, Alenko Slatnar in Petra Radojo, ki so bili tisti, ki so ob ustanovitvi sestavljali iniciativni odbor in pri tem predlagali pet ukrepov. Najpomembnejši so bili trije, in sicer da se v urbanističnih zasnovah predvidi lokacija za postavitev usnjarskega muzeja, da se na nivoju lokalne skupnosti prične usklajena akcija za postavitev muzeja usnjarstva ter da se pristopi k izdelavi idejnega projekta za postavitev muzeja. Župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ Darko Menih je poudaril tudi, da je v pogodbenem roku zaključena investicija I. faze Muzeja usnjarstva na Slovenskem ter finalizacija nadstropja rezultat odličnega timskega dela med člani iniciativnega odbora, Zavoda za kulturo Šoštanj, občinsko upravo Občine Šoštanj, Tehniškim muzejem Slovenije, Muzejem Velenjem, arhitektov in projektantov podjetja AGEA iz Ljubljane in izvajalcem gradnje podjetja Cigrad ter izvajalcem opreme Studio 69.

»Muzej usnjarstva v Šoštanju je  dokaz, da je občina Šoštanj ponosna naslednica bogate usnjarske tradicije mesta, da je ponosna na svoje občane, na številne posameznike, ki so svoje delo, mladost in jesen zapisali 'fabriki'. Je dokaz, da brez preteklosti ni sedanjosti in tudi ni prihodnosti, da Občina Šoštanj z vsem spoštovanjem zna in zmore ohranjati in negovati zgodovinski spomin na usnjarsko tradicijo. Je tudi dokaz, da Občina Šoštanj to pomembno nalogo lokalne skupnosti opravlja na zgleden način«, je ob zaključku nagovora izpostavil župan ter dodal, »da bo goro premikal le tisti, ki je začel s premikanjem kamenčkov«.

Na otvoritvi je spregovoril tudi sin nekdanjih vodstvenih delavcev Tovarne usnja Šoštanj in tudi sam nekoč tehnični direktor Anton Arzenšek. V spremstvu nekdanje delavke Tovarne usnja v Šoštanju Antonije Rezman pa je nato župan slavnostno prerezal trak in odprl muzej za številne zbrane, ki so željno pričakovali ogled muzeja. K slavnostnem vzdušju prvega tovrstnega objekta v Šaleški dolini so s svojim kulturnim programom prispevali tudi Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Mešani pevski zbor Svoboda ter učenke in učenci folklorne skupine Lepi kamen iz Osnovne šole Šoštanj   


O družini Vošnjak

Tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi Šoštanj (1788-1999) je bila med obema svetovnima vojnama največja in najsodobnejša usnjarna na Balkanu. Na področju bivše Avstro-Ogrske monarhije je slovela kot najkvalitetnejša usnjarna za izdelavo usnja (likanca; blank leder) za navadne in fine konjske vprege ter bila ekskluzivna dobaviteljica tega usnja za evropske kraljeve dvore. Kljub lastnim skladiščem na Dunaju, v Budimpešti ter v Beogradu je bilo povpraševanje po njihovem usnju vedno večje od ponudbe. Tovarna, ki je višek razvoja dosegla leta 1938, ko je praznovala 150. letnico obstoja, je v povprečju zaposlovala 380 delavcev oz. 6,48% odstotkov tedanjega  prebivalstva  občine Šoštanj, v času pred I. SV pa je bilo zaposlenih do 450 delavcev, med njimi 20% žensk. Dnevno so predelali 1000 kosov govejih kož.  Usnjarna je bila izrazito izvozno usmerjena, saj je izdelke izvažala v številne evropske države, ter v Turčijo, Malo Azijo, v Egipt, Severno Afriko, celo v Skandinavijo, trikrat letno pa so večje količine strojenega usnja izvozili v ZDA. Ustvarili so blagovno znamko, ki je ime Šoštanja že v začetku 20. stoletja ponesla v Evropo in v svet.  Tovarna se je v začetku preteklega stoletja specializirala za izdelavo podplatnega usnja, ki je slovelo po nepropustnosti in postalo enako uspešen izvozni produkt kot usnje za konjske vprege, v tridesetih letih preteklega stoletja pa je pričela izdelovati zelo kvalitetno kromovo usnje. 


Po koncu II. svetovne vojne (julij 1945) je bila tovarna nacionalizirana, lastniki pa so bili leta 1946 razlaščeni in pregnani. Vodenje tovarne, ki se je preimenovala v Tovarno usnja Šoštanj, je prevzela država, ki je nekaj let še sledila nekdanji uspešnosti tovarne (ob prevzemu tovarne so bili finančni kazalci in uspešnost poslovanja zelo dobri) po letu 1965 pa so se  pričele težave, ki so pripeljale do stečaja usnjarne leta 1999. S tem se je končala zgodba paradnega konja slovenske industrije med obema vojnama. Brez dela je ostalo 328 zaposlenih, pretežno starejših in težje zaposljivih delavcev, med njimi številni invalidi. Večini ni uspelo dobiti novo zaposlitev.  

Pomembno je poudariti, da je imela Vošnjakova usnjarna v času njenega delovanja pa do začetka II. svetovne vojne izjemen vpliv na gospodarski razvoj Šoštanja in okolice ter na blagostanje njenega prebivalstva. Šoštanjski usnjarji so v času največjega razcveta tovarne med leti 1890 do leta 1938 v povprečju zaslužili za  več od slovenskega gospodarskega povprečja, lastniki pa so dobro skrbeli tudi za socialni in kulturni razvoj prebivalstva. V tridesetih letih preteklega stoletja so zgradili 68 stanovanj za zaposlene in šest stanovanjsko ubožnico za invalidne delavce,  ustanovili so pihalni in tamburaški orkester in  nogometni klub.

Rodbina Vošnjak iz Šoštanja je za slovenski prostor poleg usnjarstva pomembna še z drugih vidikov: dr. Josip Vošnjak, se je kot zdravnik in pisatelj zavzemal za reševanje socialne problematike in bil deželni in državni poslanec, njegov brat Mihael Vošnjak (1837-1920) pa je bil znan slovenski gospodarstvenik in velik železničarski strokovnjak, projektant železniške proge Celje -Dravograd, ugledni bančni strokovnjak, ter tudi deželni in državni poslanec. Bil je začetnik hranilništva na Slovenskem. Občina Šoštanj se je bratoma Vošnjak poklonila s postavitvijo njunih doprsnih kipov v Spominski park pred Osnovo šolo  Šoštanj.

Ker je razvoj Šoštanja koncem 19. in v začetku 20. stoletja utemeljen in neločljivo povezan z razvojem Vošnjakove usnjarne, nenazadnje je rezultat tega tudi podelitev mestnih pravic Šoštanju iz tega obdobja, je bila naša velika obveza in dolg, da zgodovinski spomin na številne generacije šoštanjskih usnjarjev ne zamre, ampak da z ustanovitvijo muzeja znova oživi. Podpora najširše lokalne skupnosti k temu projektu je bila izjemna, zato je Občina Šoštanj projekt ustanovitve Muzeja usnjarstva v Šoštanju  v celoti podpirala.  

Ne gre prezreti dejstva, da je bilo šoštanjsko usnje uveljavljena in prepoznavna blagovna  znamka v Evropi in v svetu, zato upamo in želimo, da bo projekt Muzej usnjarstva na Slovenskem prepoznan tudi kot evropski projekt.

 


 
Povečaj Povečaj
Povečaj Povečaj
 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (16.08.)
 
16.08.1988  Zgodilo se je … 16. velikega srpana 1988
16. avgusta leta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -