Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Članki:
17.06 - 31.08.2019
Poletno branje in vrečke poletnega branja
01.07 - 31.08.2019
Izposojna razstava
01.07 - 31.08.2019
Poletna razigranost
01.07 - 31.08.2019
Zvone A. Čebul, zbiratelj: V poletu skozi Šoštanj
01.07 - 31.08.2019
Poletno branje

 Športne prireditve
10.08 - 11.08.2019
[planinstvo] Planinski izlet in tura v Naravnem parku Ela (Davos - Švica)
17.08 - 24.08.2019
[planinstvo] Planinski tabor za osnovnošolce ČEZSOČA 2019
25.08.2019
[planinstvo] Planinska tura Kamniška Bistrica (600m) – Kalška gora (2047m)
25.08.2019
[planinstvo] Planinski izlet Kamniška Bistrica (600m) - Orglice (870m)
09.09 - 13.09.2019
[planinstvo] Planinski tabor za odrasle: Dolomiti (Italija)

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
Stojan Špegel
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Čudaki ohranili štiristo let staro dimnico
30.04.2007, Ivan Sivec, 4194 ogledov, 0 komentarjev 
Zunanja povezava:  (kliknite ikono)

Slovenske novice - Sobota, 28.04.2007

Čudaki ohranili štiristo let staro dimnico

Kavčnikova domačija v Zavodnju nad Šoštanjem je uradno priznana kot najstarejša dimnica v alpskem svetu. Gre za domačijo, v kateri je še marsikaj tako kot pred štiristo in več leti. K temu so precej pripomogli njeni zadnji prebivalci, ki so bili čudaki in so tako nehote ohranili pomembno kulturno dediščino tudi nam.

Orodja

Zadnji prebivalec je bil Ferdo Kavčnik, ki je študiral filozofijo, potem pa se zaradi nesrečne ljubezni – razstrelil. Sicer pa najstarejša ohranjena slovenska dimnica spada pod velenjski muzej, vrata pa bo na široko odprla prav pred prvomajskimi prazniki.


En sam prostor brez dimnika

Kdor koli iz starejše generacije se je kadar koli ukvarjal z etnologijo, se je zagotovo srečal tudi s strokovnimi razpravami, zapisanimi v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones, kjer lahko v sestavku O najstarejših dimnicah na Slovenskem izpod peres profesorjev Angelosa Baša in Sergeja Vilfana preberemo, da sta prve dimnice pri nas opisala Stanko Vraz in Anton Martin Slomšek. Oba sta precej natančno predstavila enocelični prostor, v katerem so živeli tako ljudje kot živali, v njem pa se je tudi kurilo, vendar dim ni izhajal skozi dimnik, temveč skozi posebno odprtino na drugi strani prostora, ljudje pa so ležali kar na tleh, skupaj z ovcami, kozami in kokošmi. Torej ni šlo za preveč ugledno prebivališče, pa vendar v takem prostoru ni zeblo nikogar.

»Kajti dimnice so bile stanovanjske hiše brez dimnika in so bile prvotno enocelične: v enem prostoru so združevale kuhinjo z ognjiščem in pečjo kakor tudi spalnico, jedilnico, delavnico in prostor za malo živino.« V Kavčnikovi domačiji je res ohranjena še prav taka dimnica, ob njej pa je bila sredi 19. stoletja postavljena še tako imenovana bela hiša, prostor s pečjo, mizo, posteljo in bogkovim kotom, pozneje je bil dozidan tudi hlev. Damjan Kljajič, direktor Muzeja Velenje, dodaja: »Koliko je Kavčnikova dimnica stara v resnici, bomo izvedeli še letos, saj smo jo naročili izmeriti tudi strokovno. A verjetno štiri stoletja. V njej je še veliko izvirnih predmetov. Med drugim je zelo zanimiv lončeni kokarski pisker, torej lončeni lonec iz Kokarij pri Mozirju, v katerem so na primer kuhali zelje, ob strani, na robovih lonca, pa so se pekle klobase. Lonec je namreč videti kot naokrog postavljen klobuk. Pravi ljudski izum. Zanj so se na obisku na primer zelo zanimali kitajski muzealci, a ga jim seveda nismo mogli odstopiti.«

Kavčnikova domačija je ostala brez zadnjega prebivalca leta 1983, ko jo je oče Ferda Kavčnika prodal sosedom, Ferdo pa se je tri leta pozneje razstrelil. Zaljubljen je bil menda v neko dekle v Robanovem kotu, in ker ga ni maralo, si je v velenjskem rudniku priskrbel razstrelivo in končal življenjsko pot.


»Kavčnikovo domačijo je v zelo slabem stanju odkupila občina in jo potem predala našemu muzeju. Eden od načrtov je bil, da bi jo prestavili ob velenjski grad, vendar je na srečo zmagala zdrava pamet in je ostala v prvotnem okolju. Za restavriranje imata velike zasluge Vito Hazler in tedanji direktor muzeja Jože Hudales. Poleg celotne domačije smo obnovili tudi zeliščni gartelc Ančke Samec, Ferdove babice, ki je menda gojila sto zdravilnih rožic, s katerimi je zdravila ljudi in živali.«

Domačijo zdaj vsako leto obišče približno tri tisoč obiskovalcev, med katerimi je največ šolske mladine. Odkar je bila odprta odlična cestna povezava med Šoštanjem in Črno na Koroškem, se obisk močno povečuje. Kavčnikova domačija stoji namreč prav ob robu te ceste.


Marija Terezija jih je prepovedala

Direktor velenjskega muzeja Kljajič nam je povedal tudi to, da imajo veliko srečo, da Kavčnikovo domačijo obiskovalcem razkazuje bližnji sosed Gvido Urlep, Zasavec, ki se je v Zavodnje priselil pred skoraj tremi desetletji, odlično pa pozna tako zgodovino domačije kot življenje v teh krajih. Vodnik Urlep res govori kot navita ura. »Podobne dimnice, kot je Kavčnikova, so gradili od enajstega do konca osemnajstega stoletja, ko jih je tedanja cesarica Marija Terezija prepovedala zaradi prepogostih požarov. V bistvu gre za odprto ognjišče v zaprtem prostoru, kar je bilo seveda zelo nevarno.« Vsa okenca so narejena na smučni oziroma drsni način, brune so zatesnjene z mahom, novejši del pa z apnom oziroma malto.

»Zadnji prebivalec, Ferdo Kavčnik, je bil brihten fant, sicer pa absolvent nemške klasične filozofije. Življenjsko pot je končal leta 1986. Res je bil nesmrtno zaljubljen v neko dekle v Robanovem kotu, ona pa za to menda sploh ni vedela. Nekomu je pripovedoval, da ji je pisal pismo in da je od tistega pisma odvisno njegovo življenje. Ker pa je pismo dobila dekletova mati in ji ga sploh ni pokazala, se je tako zgodila tragična smrt. Ferda sem dobro poznal. Nekoč me je vprašal, ali zna moje dekle brati. Ko sem mu pritrdil, mi je dal celo zbirko Karla Maya.«

Okoli florjanovega, ki je 4. maja, v teh krajih fantje še vedno hodijo pobirat jajca po hišah. Kolikor fantov pride k hiši, toliko lesenih križcev je na vhodnih vratih. Na Kavčnikovi domačiji jih je trenutno pet. »Navada je, da gospodinja jajca skrije. Nekoč jih je ena tako skrila, da jih fantje dolgo niso mogli odkriti. Namignila jim je, da so jajca med nogami. Eden je rekel, da to vsekakor drži, vendar pa ta že ne bodo prava. Pa jim je gospodinja odgovorila, da so prava in da so tudi res med nogami – mize!«

V predprostoru dimnice padejo poleg sklednika, škafov, loncev in ovčjega meha za moko še najbolj v oči nečke, v katerih je gospodinja mesila kruh. »Skoraj vse nečke so bile dvonamenske. Gospodinje so v njih mesile kruh, skoraj vse pa so v njih kopale tudi dojenčke …« Na nesrečo je Ferdo večkrat pustil vrata kar odprta, pa je bila domačija velikokrat samopostrežba za zbiralce starih predmetov.


V dimnici je tudi ponk

V dimnici je še skoraj vse tako kot pred štiristo leti. Poleg navedenega še najbolj preseneti velika delovna miza z najrazličnejšim orodjem. »Delovni mizi so s popačenko rekli ponk. Nekdanji gospodarji na domačiji so si morali tako rekoč vse narediti sami. Še posebno taki kmetje kot Kavčnikovi, ki niso bili bogati. Zemlje so imeli le tri hektarje, od živine pa le drobnico in kokoši. Tudi šuštarji, ki so hodili po hišah, niso imeli vsega orodja s seboj, temveč so ga največ dobili kar po domačijah.«

Ogenj na ognjišču so dolga stoletja vzdrževali vse leto. Tudi poznejša vrata v sosednjo belo hišo so bila namenoma zelo nizko, da sta dim in s tem tudi toplota ostala v prvem prostoru. Zaradi dima ni bilo nobenih zadušitev. »Stari Kavčnik je na primer ob tem še na veliko tudi kadil cigarete.« V beli sobi je poleg peči, ki je povezana z ognjiščem v dimnici, najpomembnejša miza nad bogkovim kotom. Zgornji del mize je sestavljen iz treh desk, kot so tri božje osebe. »Ko so prišli v tako sobo mešetarji, so najprej pogledali, kje visi leseni bog. Če je visel v kotu, so vedeli, da je tu gospodar moški, če pa na steni, je bila v hiši glavna ženska.«

Učna delavnica na parni

Skednju ali podu pravijo na tem koncu parna. Na Kavčnikovi parni si vsak lahko ogleda nekaj kmečkega orodja in opreme, od omare do pajklna in sani. »Pri nas je posebno živahno, ko pridejo na ogled otroci. Večkrat v dimnici spečemo jabolka, kostanj ali koruzo. Ko zagledajo na parni sani, pa vsi takoj pomislijo, da so se tudi tu otroci nekdaj na veliko sankali. A sani so uporabljali predvsem za spravljanje butar iz gozda in nasploh za prevoz.«

Tu imajo tudi posebne lončene lončke. »To so bile neke vrste centralna kurjava. Napolnili so jih z mivko in jih dali v peč, čez dan pa so jih razpostavili po prostoru in tako so ti lončki ogrevali prostor tudi daleč stran od ognjišča.«

Poleg šolske mladine si prihajajo Kavčnikovo domačijo ogledovat predvsem gostje iz bližnjih toplic Topolšice, med katerimi je največ Avstrijcev in Nemcev. Na domačiji imajo tudi velik lesen sedež kočijaža, prirejen za shrambo orožja.
»Tu čez se je ob koncu vojne umikala armada generala Lehra. Stari Kavčnik je bil cestar in je to prinesel domov.«

Sicer pa se večini obiskovalcem zdi najbolj nenavadno to, da so v takih prostorih ljudje sploh lahko živeli, in to brez elektrike, vode in tako rekoč skoraj brez oken. Čudenju ni ne konca ne kraja. Vendar pa je Kavčnikova domačija v zadnjih letih doživela veliko pozornosti. Nekdaj zavrženo bivališče čudakov lahko najdete tudi na svetovnem spletu.


 
 
Omenjene organizacije:
MUZEJ VELENJE
 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -