Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Članki:
19.08.2017
34. tekmovanje SRMB in veselica

 Športne prireditve
21.08 - 21.08.2017
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
28.08 - 31.08.2017
[košarka] Poletni košarkarski tabor ŠOŠTANJ 2017
28.08 - 28.08.2017
[bridge] Redni tedenski bridge turnir

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Komunalno podjetje Velenje
Toplica - center za zdravljenje živali
Muzej usnjarstva Šoštanj
CISD

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Blok 6 ali posodobitev blokov 4 in 5?
11.02.2011, prof. dr. Matija Tuma, 3105 ogledov, 0 komentarjev 

Delo, 11.2.2011:

TEŠ: blok 6 ali posodobitev blokov 4 in 5?

Vedno znova se v dnevnem časopisju pojavlja dilema: postavitev novega bloka 600 MW v Šoštanju ali posodobitev obstoječih blokov 4 in 5? Zadnji sestavek, ki je izšel v Delu v soboto, 5. februarja, z naslovom Projekt TEŠ6 - »argumenti« in odstavitve avtorja Vilija Kovačiča, me je spodbudil, da napišem nekaj misli o tem problemu. Za uvod moram nanizati nekaj tehničnih podatkov, kar mi bo pomagalo, da bom v nadaljevanju lažje utemeljil svoje trditve. Izkoristek vsake termoelektrarne je zmnožek več delnih izkoristkov, najpomembnejši so:

  • izkoristek kotla (red velikosti 0,90),
  • termodinamični izkoristek (0,55),
  • izkoristek turbine (0,88),
  • izkoristek generatorja (0,98),
  • odšteti je treba še električno energijo za lastne potrebe (0,95) itd. Zmnožek teh izkoristkov nam da dejanski izkoristek termoelektrarne, ki ima, poenostavljeno rečeno, vrednost okrog 0,40. Našteti izkoristki so - razen termodinamičnega - posledica naših nepopolnih konstrukcij in jih je mogoče s sodobnejšimi prijemi delno izboljšati.

Termodinamični izkoristek

Daleč najpomembnejši je termodinamični izkoristek, ki je posledica naravnih danosti in je odvisen samo od povprečne temperature sveže pare skozi turbino. Če torej hočemo bistveno povečati moč elektrarne, potem moramo predvsem zvišati temperaturo pare iz kotla ali jedrskega reaktorja. Veliko strokovnjakov, tudi tehnično dobro izobraženih, ne razume, da je povišanje skupnega izkoristka neke termoelektrarne povezano predvsem s tem izkoristkom, ki ga je leta 1824 utemeljil tedaj komaj 28-letni Francoz Sadi Carnot. Carnot ni sadil rožic, morda je bil sadist in nam je z odkritjem te naravne zakonitosti zagrenil življenje, prav gotovo pa je bil velik znanstvenik. Termodinamični izkoristek vsake klasične ali jedrske elektrarne, v literaturi imenovan tudi Carnotov, je definiran z enostavno enačbo η = (Tpara - Tokolica) / Tpara = (650 - 300)/650 = 0,54

Pri tem je, na primer, povprečna temperatura pare skozi turbino Tpara = 650 K = 377 °C (temperatura pare je v jedrskem reaktorju nižja) in temperatura okolice Tokolica = 300 K = 27 °C, ki je seveda skoraj konstantna vrednost.

Zaradi tega termodinamičnega izkoristka je nemogoče bistveno povečati moč katerekoli delujoče termoelektrarne, ne samo blokov 4 in 5 v Termoelektrarni Šoštanj. Ponovno moram poudariti, da to dejstvo veliki večini javnosti ni poznano, posebno težko ga razumejo netehniki. Zaradi te naravne zakonitosti je dejanski izkoristek termoelektrarne veliko nižji od izkoristka hidroelektrarne. Pri hidroelektrarnah nimamo ne izkoristka kotla ne termodinamičnega izkoristka; namesto izkoristka lastne rabe pa izkoristek cevovodov in kanalov. Dejanski izkoristek hidroelektrarne je približno 0,8.

Primerjava TEŠ in Farge

Vili Kovačič primerja termoelektrarno Farge na severu Nemčije z blokoma 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj. Piše, da so dosegli izboljšave z menjavo kondenzatorja in turbinskih lopatic. Neresnično in zavajajoče! Pogledal sem si razpoložljivo dokumentacijo in našel podatke, ki se od njegovih navedb močno razlikujejo. V termoelektrarni Farge, katere moč je bila prvotno 345 MW, torej enaka bloku 5 v Termoelektrarni Šoštanj, in je tudi približno enako stara, so že leta 1999 prvič obnovili visokotlačni del parne turbine, leta 2004 srednje- in nizkotlačni del ter kondenzator, leta 2007 pa je sledila druga in obsežna posodobitev visokotlačne turbine. Z vsem tem so dvignili izkoristek postrojenja s 36,5 na 42,5 odstotka, neto električno moč pa le za borih 5 MW: s 345 MW na 350 MW, kar pa Kovačič zamolči. Termoelektrarna Farge kuri zelo dober in drag črni premog, zato so šle izboljšave izkoristka kotla na račun zmanjševanja porabe goriva, niso pa povišali temperature sveže pare ali pretoka pare, ki prav tako vpliva na moč turbine. Predvsem so morali zaradi izrabljenosti materiala posodobiti turbino in pri tem zamenjati lopatice z boljšim izkoristkom - in tako so pridobili borih 1,5 odstotka električne moči. Tudi v jedrski elektrarni Krško so pred nekaj leti zaradi starosti in izrabljenosti posodobili notranje dele nizkotlačne turbine, vgrajene so bile sodobne lopatice z višjim izkoristkom, električna moč se je povečala za približno 20 MW ali za okrog tri odstotke. Zaradi izrabljenosti so v termoelektrarni Farge zamenjali tudi cevi kondenzatorja, toda ta posodobitev ne vpliva na izkoristek termoelektrarne, ampak le na zanesljivost obratovanja. Tudi v jedrski elektrarni Krško so že pred leti posodobili kondenzator, izkoristek pa se ni opazno povišal. Bistveno povečanje električne moči termoelektrarne je mogoče le z višjimi parametri sveže pare ali pa s povečevanjem njenega pretoka. Vili Kovačič trdi in navaja »dobro prakso iz Nemčije«, da je s 140 do 190 milijoni evrov mogoče posodobiti bloka 4 in 5 v Šoštanju, ne napiše pa, za koliko se bo povečala električna moč, niti kako to izboljšavo uresničiti.

Omenil sem že, da je mogoče višje parametre pare doseči samo s povečanjem termodinamičnega izkoristka, torej s povišanjem temperature pare iz kotla. Praktično je to zelo težko in drago doseči, saj je treba zamenjati večji del kotla, parovode in armature, preurediti turbino itd. Naj omenim, da so raziskave novih materialov v Evropski uniji v prvi prednostni skupini, velik del njih je namenjen prav novim materialom za parne kotle. Pri teh raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki iz Slovenije.

Večja posodobitev blokov 4 in 5 v TEŠ ni izvedljiva. Za kaj takšnega je potrebna višja temperatura sveže pare, ki zahteva zamenjavo kotlovskih cevi, nove parovode in armature ter drage spremembe na turbini. Pri nespremenjeni temperaturi sveže pare je glede na izkušnje nemške termoelektrarne Farge in slovenske JE Krško mogoče pri bloku 5 v TE Šoštanj povečati moč za enega do tri odstotke ali za štiri do deset MW.

Nov blok ali posodobitev starih?

Viliju Kovačiču kot netehniku ne zamerim, da se poglablja v težko razumljivo problematiko posodabljanja termoelektrarn, se mi pa zdi drzno, da dvomi o strokovnem mnenju več profesorjev energetikov s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Tako takoj na začetku kritizira mnenje uglednega strokovnjaka energetika prof. dr. Petra Novaka, rednega predavatelja na omenjeni fakulteti. V enem svojih prejšnjih sestavkov se prav tako ni strinjal s strokovnimi izvajanji dr. Mihaela Sekavčnika, izrednega profesorja energetika prav tako na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Naj zaradi jasnosti predstavim še svoje strokovno delovanje. Vse življenje sem se po praktični in teoretični plati ukvarjal s problemi energetike. Kot mlad inženir sem bil sedem let projektni inženir in pozneje vodja skupine za energetsko tehniko v koncernu Brown Boveri v Švici; koncern je bil pred desetletji prodan francoskemu velikanu Alstom.

Iz švicarske industrije sem odšel na Zvezno visoko tehniško šolo (ETH) v Zürichu in tam doktoriral iz energetike, se vrnil v tedanjo Jugoslavijo in nadaljeval kariero v slovenski industriji. Drugo polovico svojega poklicnega delovanja sem preživel na fakulteti za strojništvo kot redni profesor in predaval energetske predmete. Ostal sem tesno povezan s slovensko termoenergetiko, sodeloval pri gradnji ali posodabljanju skoraj vseh slovenskih termoelektrarn, pred leti sem predsedoval nadzornemu svetu Termoelektrarne Brestanica, predlagal in delno sodeloval pri zamenjavi nizkotlačne turbine v jedrski elektrarni Krško in še bi lahko našteval. Trije univerzitetni profesorji smo torej enakega mnenja: Termoelektrarna Šoštanj je potrebna, trenutno nimamo alternative. Vili Kovačič je pač zelo samozavesten, da razglablja o tehničnem problemu, ki ga slabo razume.

Lastna finančna sredstva

Gradnja vsake termoelektrarne temelji na proizvodnji električne energije. Ni treba posebej poudarjati, da mora biti cena električne energije izračunana tako, da je investicija ekonomsko upravičena. Dopuščam, da kakšni robni pogoji, na primer cena kuponov za CO2, niso povsem pravilno izbrani, v glavnem pa je postopek izračuna lastne cene električne energije znan in večdesetkrat uporabljen. Porabljeno električno energijo morajo potrošniki takoj plačati, in če termoelektrarna tega denarja ne dobi nazaj, ni njena krivda - denar je odšel drugam, in ne tja, kjer je bila dobrina proizvedena. Zato je težko slediti mnenju Vilija Kovačiča, da gre naložba v blok 6 na račun davkoplačevalcev. Postavitve nove elektrarne ni mogoče primerjati z gradnjo, denimo, stadiona v Stožicah. Tu gre dejansko za denar davkoplačevalcev. Velika večina slovenskih termo- in hidroelektrarn obratuje več desetletij in ima za seboj od 100.000 do 200.000 obratovalnih ur. Jasno je, da je iz leta v leto težje vzdrževati tako stara postrojenja in jim zagotavljati visoko zanesljivost obratovanja. To lahko ponazorimo s primerjavo z osebnim avtomobilom. Vzemimo, da ima avto prevoženih 200.000 kilometrov in da je bila njegova povprečna hitrost 70 kilometrov na uro. Avto je bil torej v uporabi samo 2860 ur. Toliko obratovalnih ur naredi elektrarna v pol leta, večina pa jih obratuje trideset let in več!

prof. dr. Matija Tuma


 
 
Omenjene organizacije:
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ D.O.O.
 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (16.08.)
 
16.08.1988  Zgodilo se je … 16. velikega srpana 1988
16. avgusta leta 1988 je umrl pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s psevdonimom Jernej Roj, ki je bil rojen leta 1928 v Šoštanju;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -