Ker se vedno najdem v športnih izzivih, sploh takšnih, ki so povezani s tekom in zmogljivostjo, sem se na idejo prijatelja Marka Krenkerja tudi jaz letos lotil februarskega Run Until You Drop (RUYD) izziva oz.v prevodu: teci dokler ne izpadeš. Pravila tega izziva so preprosta. Vsak dan opraviš toliko kilometrov kot je zaporedni dan v mesecu. Lahko se odpraviš peš ali pa tečeš. Torej prvega v mesecu 1 km, drugega 2 km, sedemindvajsetega  v mesecu 27 km… vse do zadnjega v mesecu. Lahko je v eni sami aktivnosti, lahko pa v več različnih v istem dnevu.

Izgleda preprosto, ne? Od začetka meseca je enostavno, ker je zelo malo kilometrov, proti koncu meseca pa je zelo naporno, ker ko je potrebno teči dnevno nad 20 km, kar pa je zelo težko. Takrat vidiš kako si pripravljen, kakšna je telesna vzdržljivost, psihična vzdržljivost, omeniti je potrebno tudi teren, planirati moraš kakšno traso boš izbral….planirati čas poleg službe …..ni preprosto. Poleg ostalih tekačev mi je uspelo narediti tekaški izziv.

Pri vseh izzivih mi je všeč to, da ne gre za tekmovanje s soudeleženci, ki prihajajo iz celega sveta, ampak zgolj bolj samim sabo. Nikomur se ni potrebno dokazovati z razdaljo, ki si jo pretekel, vse skupaj je častne narave. Samemu sebi obljubiš, da boš to izpeljal. Na koncu ni nagrade, medalje ali kaj podobnega. Lahko si v lastni režiji izdelaš majico, za katero organizator priskrbi grafiko. Je pa zadovoljstvo, ki je vredno veliko. Prinese tudi dobro fizično pripravljenost, ki se bo obrestovala v naslednjih mesecih. Cilj je bolj radovednost, če zmorem ter uživanje v vsakem teku, ki postaja iz dneva v dan daljši in časovno potraten. Gre za trening mentalne mišice, discipline in miselnosti. Ideja, načrt, izvedba. Misli, besede, dejanja. Proti koncu meseca si v tem izzivu vsak dan postavljen v podobno situacijo in si tako pridobiš izkušnje.

Trase teka sem prigajal glede na kilometrino. Krajše, do 10 km, sem odtekel okoli doma, krog okoli Raven, na Šoštanjskem jezeru, Ravne-Lajše in nazaj, potem pa sem začel dodajati Ravne-Lajše-Topolšica-Florjan in nazaj domov (12 km), Ravenskapot (14 km), Ravne-Šoštanj-kamnolom v Paki in nazaj. Nato trasa Šmartno ob Paki čez Goro Olko, Pesje, Šostanj, domov v Ravne (16km). Sledila je trasa Mozirski gaj, Nazarje, Rečica ob Savinji do Homca in nazaj mimo Pobrezja do gaja (20 km). Naslednja etapa (26 km) Ravne, Gaberke, Velunja do konca in levo proti Zavodnjam ter nazaj v Lajše in domov, zadnji dan pa sva naredila Ravensko pot in Trško pot (29 km). Dodatni 1 km pa sva na naredila za ziher…

Vse skupaj je tudi osebni logistični zalogaj, saj je potrebno biti v ravnovesju med družinskimi, službenimi in športnimi obveznostim. V celem mesecu se je nabralo 479 km. Izziva se je lotil še tekaški prijatelj Marko, zaradi česa je bilo kar malo lažje, saj sva dober del tekov opravila skupaj. Veliko podporo so nudili tudi ostali tekači iz druščine. V facebook skupini, kjer se izziv neformalno organizira, udeleženci objavljajo svoj napredek, razne tegobe ter se medsebojno podpirajo. Tudi zaradi te skupnosti je bilo lažje premagati izziv. V uradni evidenci je izziv zaključilo 16 od 53 prvotno prijavljenih.

Če tečeš si tekač

ni pomembno, ali danes tečeš prvič

 ali tečeš že dvajset let.

Ni treba opraviti preizkusa,

ni si treba prislužiti dovoljenja,

ne potrebuješ članske izkaznice,

samo tečeš.

John Bingham